Alpinistične novice 17/1998

Vedno večje vzponov v težjih smereh nad Ospom

Mlada Matjaž Jeran in Klemen Vodlan preplezala čisti desetki – Jensterle ponovil smer Eagles – Grmovšek in Kajzelj prosto ponovila Črno Burjo
V stenah nad vasjo Osp, ki ponujajo najboljše športnoplezalne smeri v Sloveniji, vsako pomlad veliko plezalcev preizkuša svoje sposobno­sti. Prvi letošnji dosežki kažejo, da se krog plezalcev, ki zmore smeri čiste desete stopnje, vedno bolj širi.

VEDNO BOLJŠI – Matjaž Jeran, na treningu v Španiji. (Foto: Miha Kajzelj)

17-letni Ljubljančan Matjaž Je­ran (AO Lj.-Matica, CityWall, Canon) je v Mišji peči preplezal Pikovo damo (8b oz. X), kar je nje­gova druga smer čiste desete sto­pnje. Po vzponu je Jeran povedal: »Pikova dama je moja najzahtev­nejša smer. Je namreč zelo dolga, težave v njej pa naraščajo z višino«. Smer je preplezal sedmi dan oz. v 12 poskusu. Po Pikovi dami je splezal še Strta srca (8a+).
Klemen Vodlan (AO Domžale, Knjigarna Barvica), ki je prav tako star šele 17 let, pa je preplezal svojo prvo čisto desetko – smer Lahko noč Irena. Prvo težko me­sto v tej 25 metrov visoki smeri je nekaj metrov nad tlemi, drugo pa tik pod vrhom. Že sredi februarja je Vodlan v enem dnevu preplezal dve smeri spodnje desete stopnje. Corta (8a) in Strta srca (8a+).
Vendar pa tudi starejši ne počivajo. Franci Jensterle je v Mišji peči opravil drugi slovenski vzpon v smeri Eagles (8b oz. X). Glavne težave so zbrane na enem samem mestu, kjer je potrebno narediti tri zelo brutalne gibe na minimal­nih oprimkih. Jensterle je za smer potreboval dobrih deset poskusov. Preplezal jo je 5. aprila, ko je bilo oblačno in relativno hladno, saj ob toplih dnevih zaradi znojenja pr­stov ni mogel dobro stisniti drob­nih oprimkov.
Andrej Grmovšek je preplezal smer Lahko noč Irena, kar je nje­gova prva čista »desetka«. Uspelo mu je 23. marca, po petih dneh po­skusov. Še istega dne je na pogled preplezal smer 9A (7b+ oz. IX-), nekaj dni kasneje pa še Stingerja (7c).
Miha Kajzelj je za svojo prvo smer čiste desete stopnje izbral Pikovo damo, za katero je porabil 12 dni oz. 24 poskusov. Smer predsta­vlja izrazit vzdržljivostni problem. Kajzelj je dvakrat padel tik pod vr­hom smeri, kjer je potrebno nare­diti nekaj natančnih gibov na majh­nih oprimkih.
Andrej Grmovšek in Miha Kaj­zelj sta 5. aprila prosto preplezala Črno burjo (po raztežajih 7b,7c,7b, 7b+/c,7a+/b in 6c),ki sodi med naj­težje smeri v Veliki osapski steni. Prva dva raztežaja je kot prvi v na­vezi preplezal Grmovšek, tretjega pa Kajzelj. Četrti raztežaj sta oba splezala od spodaj. Grmovšek je bil prvič v smeri in je opravil vzpon na pogled, Kajzelj pa je smer že poznal in jo je sedaj prvič preplezal prosto.

Uredili formalnosti v Katmanduju
Vodja odprave na Daulagiri Tone Škarja se je javil iz Katmanduja in povedal, da so uredili vse formalnosti ter da 17. aprila odha­jajo iz mesta. Do baznega tabora bodo prišli čez 14 dni, ko se bodo znova poskusili oglasiti po satelitskem telefonu. Vodja je pohvalil vzdušje na odpravi in delavnost celega moštva.

Na Kumbakarni že odločilni dnevi?
Močna odprava PK Rifnik na še neosvojeni Vzhodni Jannu (ali Vzhodno Kumbakarno, 7468 m) zaenkrat poteka popolnoma po načr­tih. Bazni tabor so postavili 4800 metrov visoko, v okviru aklimatizacije pa so pred Veliko nočjo pre­spali 6200 m visoko. Po nekaj dneh počitka, naj bi okrog 16. aprila prva naveza (Dušan Debelak, Matic Jošt in Viki Mlinar) vstopila v težko in v spodnjem delu tudi objektivno ne­varno vzhodno steno. Dva dni ka­sneje naj bi jim sledila druga naveza (Andrej Grudnik, Tone Pavlič in Tomaž Žerovnik). Obe navezi na­meravata plezati v alpskem stilu, v šotoru pod steno pa jih bosta ča­kala vodja odprave Franc Gajšek in zdravnik dr. Žare Guzej.
Pred odhodom je Dušan Debe­lak povedal, da za vzpon predvide­vajo pet dni plezanja, za sestop z vrha v bazo pa še dva dneva. Če so našim alpinistom vreme in razmere naklonjene, so torej prav te dni ne­kje blizu vrha.
Novice o dogajanju na odpravi prihajajo v Slovenijo preko satelit­skega telefona, ki si ga naši sposojajo v sosednjem baznem taboru pri španski odpravi na Kangčendzengo. Zaradi pomanjkanja de­narja so namreč Štajerci odšli v Himalajo brez opreme, ki bi jim omogočala stike z zunanjim svetom.

Festival gorskega filma v Mengšu
V kanadskem mestu Banff je vsako jesen festival gorskega filma, ki velja za največji in najbolj pre­stižen tovrstni dogodek na svetu. Lani so v žirijo povabili tudi našega vrhunskega alpinista Silva Kara in po njegovi zaslugi si bomo v Kul­turnem domu v Mengšu 22. in 23. aprila lahko ogledali po pet najbolj­ših filmov s festivala. Projekcije fil­mov na »Banffu po Banffu«, kot so organizatorji poimenovali festival v Mengšu, se bodo oba večera pričele ob 20. uri.

Izpiti za športne plezalce
Komisija za športno plezanje or­ganizira izpite za pridobitev naziva športni plezalec, ki jih lahko opravljajo vsaj 16 let stari pripravniki športnega plezanja z opravljenim nadaljevalnim izpitom. Predlagati jih mora matični klub do 8. maja na Planinsko zvezo Slovenije (Komi­sija za športno plezanje). Podrob­nejše informacije pri Rudiju Lončariču. tel. (062) 837- 247. Istočasno KŠP opozarja klube, ki še niso od­dali seznama registriranih (ki že imajo naziv športni plezalec), da to storijo takoj, saj bodo morali dru­gače opravljati izpite.

Tekma v športnem plezanju
AO Lj.-Matica organizira tekmo v športnem plezanju za vse neregi­strirane tekmovalce (rekreativce), ki bo 1. junija na umetni steni v Novih Jaršah. Še posebej vabijo vse, ki so se pred desetimi leti udeležili prve tekme pri nas (Osp 1988), saj bodo zanje pripravili posebno tekmo. Podrobnejše informacije pri Vitu Čehovinu, tel. 061 441 713.

Mišnica
David Stropnik se je s snowboardom (snežno desko) spustil čez zahodno steno Kalške gore. Spust je začel po grapi, ki se začne severno od vrha s koto 2039 m. V zgornjem delu je vozil po široki strmini, sesta­vljeni iz več grap, ki se na koncu združijo v eno. Večjemu skoku v njej se je izognil z malo zoprnim preho­dom v levo. Spustu, ki je verjetno prvenstven, je dal ime Mišnica (IV+, 700 m).

Alpinizem in rizičnost
Svetla točka zadnje, 66. številke Alpinističnih razgledov je prav go­tovo članek dr. Mateja Tušaka Alpi­nizem in rizičnost. V njem avtor, ki ni alpinist, na zelo zanimiv način razmišlja o motivih in vzrokih, ki ženejo alpiniste v nevarne stene.

Na severni tečaj
Stane Klemenc, fotograf, alpinist in gorski vodnik, je 12. aprila odpo­toval v Moskvo in preko Hatanage v Sibiriji do ruske polarne postaje na večni ledeni plošči v Arktičnem oce­anu. Od tam se bo z mednarodno odpravo, ki bo štela 10 ljudi, peš od­pravil proti dobrih 100 kilometrov oddaljenem severnem tečaju. Do­segli naj bi ga v tednu dni, s tečaja pa jih bo helikopter odpeljal nazaj v toplejše kraje. Sponzorji odprave so Foto Svet – Fuji film, Dia studio, Adria Airways, DUMO – oblačila iz Polarteca, Zavarovalnica Triglav in Kolinska.

Nad ljubeljsko cesto
Bojan in Staš Golli sta zadnji februarski dan v poletnih razmerah plezala v vzhodni steni Begunjščice. Vstopila sta nad ljubeljsko cesto in prvih 80 metrov plezala po kaminu v zajedi (odlična skala!), potem se za 5 metrov priključila Smeri mimo rova in izstopila po ploščah levo v gozd. Pot z Ljubelja na planino Preval sta presekala na območju tunela. Če je smer plezal že kdo pred njima ga prosita, da se oglasi, sicer pa predlagata ime Lastovka (V/III-IV, 200 m).

Novi smeri in solo vzpon
Škofjeločan Franc Langerholc Cac, ki sodi že med veterane na naši plezalski sceni, je v plezališči Kamnitnik preplezal novo smer Alf (6c+/7a), v plezališču Pod Sušo pa je desno od Zauber Vide naredi popolnoma naravno in lepo smer Pišonja in Žuga (6a+).
V slednjem plezališču pa je 14. marca opravil tudi solo vzpon v smeri Paintimento (7a oz. VIII, 13 m). Smer, ki zahteva precizno ple­zanje po malih oprimkih, je z va­rovanjem preplezal že kakih dvestokrat. Tudi pred solo vzponom jo je splezal z varovanjem, odšel v Škofjo Loko po ženo in prijatelja Milana Zvera in jo zvečer preplezal še brez varovanja.
Langerholc je Pod Sušo ponovil še Brezmadežno (7c), v Babni pa Maudit (7a) in Moško polfinalno (7a+).

Vranja peč
Na Vranji peči, majhnem plezali­šču nad Kamnikom, je Klemen Vo­dlan preplezal dva projekta, ki sta bila opremljena že nekaj časa. Prva smer z leve se sedaj imenuje Pra­vljica (6c+, 25 m), tretja z leve pa Treasure Island (7a+, 19 m), obe pa potekata po navpičnih ploščah, ki zahtevajo precizno plezanje po luknjicah za prst ali dva.

Miha Peternel

Daulagiri 98
Odprava Daulagiri 98 je odpo­tovala na velikonočno nedeljo 12. aprila. Njen naslov je: Slovenian Dhaulagiri Expedition, C/O Wil­derness Experiende, Gyaneshor, P. O. Box 4065, Kathmandu, Nepal. Fax: 00 977 1 417 243.
Odprava finančno še vedno ni pokrita, zato PZS še vedno zbira sponzorje in vplačila za pozdravne razglednice po 1.000 tolarjev.

Tone Škarja

Razgledi slovenskih vrhov
Priprava serije 33 polurnih doku­mentarnih filmskih esejev pod sku­pnim imenom Razgledi slovenskih vrhov se je na TV Slovenija začela že leta 1993. Avtor, scenarist in re­žiser Igor Likar, direktor fotogra­fije Janez Kališnik in strokovni so­delavci Tine Mihelič, Jože Dobnik in Bojan Pollak, kot soustvarjalci pa še avtor glasbe Aldo Kumar, Lado Jakša in Bojan Jurjevčič in interpret besedil Polde Bibič, so doslej pripravili 26 filmov, od katerih jih je TV do letos predvajala le 11. Letos, začeli so pred tednom dni, pa jih bodo še šest. Na sporedu so na TVS 1 ob nedeljah ob 18.40.

Huayna Potosi
Potem, ko Branko Ivanek, član AAO Kozjak iz Maribora, prvič ni uspel priti na Huayno Potosi (6088 m) s katere je hotel tudi smučati, mu je v nedeljo uspelo. Z Ano Sylverhans iz Belgije in Primožem Pušnikom iz Slovenj Gradca ter Tomom iz New Hampshira, so v soboto po­stavili tabor na skalnem robu, 5150 m visoko. V nedeljo pa so kljub poznemu odhodu ob 13. uri v le­pem vremenu vsi dosegli vrh. Stara »Normalka«, ki je vodila direktno na vrh, zaradi dveh velikih razpok ni več uporabna, prečiti je potrebno daleč v desno do grebena. Pa tudi na vršnem grebenu je potreben umik na levo stran (45°-50°). Komentar: »Precej težje, kot pred štirimi leti!«

Zimska sezona v Nepalu
Zadnja zimska sezona v nepalskem delu Himalaje ni bila kaj pose­bej uspešna; bilo je le 9 akcij usmer­jenih na vsega tri vrhove. Ama Dablam (6812 m) so oblegale štiri od­prave. Uspela je ameriško-kanadsko-britanska in to kar trikrat, pa francosko-ameriška in špansko-švicarska po enkrat. Na vrhu je bilo skupno 13 ljudi, vsi po Normalni smeri, JZ grebenu. Uspeli so med 6. in 12. decembrom, le špansko-švicarska naveza 13. februarja.
Na Anapurni (8091 m) sta posku­šali italijansko-kazahstanska in ja­ponska odprava. Prva je v J steni prišla do višine 6300 m in ponesre­čila sta se dva njena člana, druga pa je v S vesinah dosegla višino 6000 m. Na Manasluju (8163 m) so bili najbolj vztrajni Španci pod vod­stvom bratov Antonio Martinez, ki so 25. in 28. januarja ter 3. febru­arja dosegali višino 6800 m. Njihovi sodržavljani pod vodstvom A. Inurratrega so bili 27. januarja 7500 m visoko, južnokorejsko-gruzijska od­prava pa je 23. decembra dosegla višino le 6500 m. Vse so poskušale po Normalni smeri v SV steni.

Pohod treh src
PD Gornja Radgona obvešča vse ljubitelje narave in pohodništva, da bo 7. Pohod treh src v soboto 16. maja 1998 s pričetkom ob 8. uri pred hotelom Terapija v Radencih.

Franci Savenc

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja