Alpinistične novice 17/1985

Srečanje v Paklenici ima lahko vse več razsežnosti – Neuradno državno prvenstvo v hitrem plezanju, prodaja planinske literature – Zakaj ne tudi projekcije filmov, razprave

Organizatorji tradicionalnega srečanja jugoslovan­skih alpinistov v Paklenici, kakor kaže, niso pravočasno pripravili uradnega razpisa (tudi v Hrvatski je nekakšno »medvladje«, izvoljen je že bil novi načelnik komisije za alpinizem, toda uradno prevzame dolžnost šele po skupščini itd.), zato so za sedaj vse informacije o prireditvi neuradne.
Tekmovanje v skalolazenju, ki ga pripravljata KA PZ Hrvatske in AO PDS Velebit iz Zagreba, bo le »ne­uradno« I. državno prvenstvo. O akci­ji, čeprav je bila napovedana že za lansko srečanje (odpadla je zaradi dežja), namreč predsedstvo PZJ še ni razpravljalo, vprašanje pa je tudi, če je kdo zaprosil za verifikacijo. Za ti­ste, ki niso prebrali dosedanjih obvestil, pa naj ponovimo: tekmovanje bo v četrtek 2. maja ob 16. uri v ostenju nad velikim parkiriščem. Prijave bodo sprejemali v šotoru PZH (koder bo dopoldan sestanek koordinacijske ko­misije za alpinizem PZJ). V konku­renci pa bodo lahko nastopili le regi­strirani alpinisti (čeprav pripravnikom nastopa ne bodo preprečevali).
Na srečanju bo mogoče tudi marsi­kaj kupiti. Ekonomat PZS načrtuje prodajo planinske literature, še pose­bej vodničkov. Svojega bo prinesel tudi Iztok Tomazin (Storžič) in morda — če bo dotiskan – tudi Boris Čujič (za Klek). Predstavniki trgovske hiše Northland pa načrtujejo prodajo vrvi in plezalnikov ter morda še česa (po­drobnosti je mogoče razbrati na zadnji strani 4. letošnje številke PV).
Taka srečanja so idealna priložnost za posredovanje novosti v tehniki ple­zanja in uporabi opreme, demonstri­rati bi bilo mogoče novo (tudi pri nas že imamo proizvajalce in njih izdelki so enakovredni tujim) in opozarjati na napake uporabljane.
Kako bo z »malim« festivalom, tudi še ne vemo. Toda v preteklosti so že bili poskusi, da bi udeleženci srečanja ob večerih prikazovali izbrane diapo­zitive, pa tudi filme, ki so jih posneli v zadnjem času.
Med prazniki bo v »Paklenici tudi sestanek najvišjega organizacijskega telesa – koordinacijske komisije za alpinizem. Računajo, da bo skupna udeležba vsaj 500 alpinistov. Ker ve­mo, koliko problemov tišči naš alpini­zem in kako slaba je povezanost (or­ganiziranost), v svetu in tudi pri nas pa prihaja do naglih sprememb, bi bilo mogoče prav, če bi se tudi kaj pomenili, organizirali okroglo mizo itd. Še posebno je pereč problem ka­tegorizacije; ponekod ni še niti zažive­la, v Sloveniji pa je že prevelik razko­rak med zapisanimi normami in aktiv­nostjo. Ali pa – kakšna naj bi bila »uradna« usmeritev našega alpinizma: vztrajanje pri klasičnemu in močnih odpravah, podpirati tudi športno plezalstvo, solo vzpone, mini odprave… Sprejemamo skalolazenje kot eno iz­med športnih zvrsti v okviru planinske organizacije (kot so drugi uveljavili orientacijska tekmovanja in znanje porabijo precej več skupnih denarjev, ko jih od PZJ dobiva alpinizem)!
Še vedno ni znan odgovor, ali je sprejemljiva ponudba Pita Schuberta, strokovnjaka DAV za varnost, da dve smeri v Aniča kuku opremi z najkva­litetnejšimi varovalnimi klini? In še bi lahko naštevali; problemov tudi med alpinisti in v njihovi krovni organizaci­ji ne manjka. Kako bo npr. z raznimi »psevdo« odpravami – srečanjeplaninskimi, kulturnimi, pa tudi kar tako? Angaži­rajo ogromna sredstva, tako da jim ni težko vključiti tudi kakega alpinista in mu plačati stroške, da bi bil uspeh zagotovljen (ostali del skupine pa se tako ukvarja s turizmom ali čem po­dobnim). Taki primeri pa žal niso le na Hrvaškem, kjer je v reviji Naše planine nanje opozoril njen urednik dr. Željko Poljak.

PD Velebit iz Zagreba je 12. marca 1985 (!?) sklenilo, da letos ne bo organizirajo prvomajskega srečanja jugoslovanskih alpinistov v Veliki Paklenici. Do tega sklepa so prišli, ker še do danes (pismo je bilo oddano 18. aprila) niso zbrali sredstev, ki so potrebna za organizacijo tako velike akcije. Žal jim je, da s tem prekinjajo več kot dvajsetletno tradicijo, toda opozorila, da vse večja množičnost te akcije presega njih možnosti, so osta­la zaman.
Kaj to pomeni je za sedaj še težko napovedati. V Paklenici se najbrž obisk zato ne bo nič zmanjšal, odpad­le pa bodo verjetno zamišljene akcije.

Kaj bo k temu rekla komisija za alpinizem in vrhovna hrvaška planin­ska organizacija, kaj bo sklenila koor­dinacijska komisija za alpinizem? Predsedstvo PZ Jugoslavije je dobi­valo nenehno opozorila, da je sreča­nje alpinistov v Paklenici edina naša tovrstna akcija in celo bolj planinska (v pravem pomenu besede), kot vse, ki so sicer proklumirane kot jugoslo­vanske.

Reševalna ekipa tudi v Kopru
Vse večji obisk stene nad Ospom, občasne množice plezalcev na skalah Črnega Kala, vse to terja ustanovitev reševalne ekipe tudi na Koprskem. O problemu so razpravljali tudi na zad­nji seji GO PZS, še posebej, ker ko­misija za GRS na pobudo z Obale ni dala konkretnega odgovora.

OD TOD IN TAM

Bilogorski planinar
Šestnajsta števil­ka Bilogorskega planinara, glasila PD »Bilo« (prva letošnja), je pripravljena enako skrbno kot dosedanje. Čeprav je vsebina nekoliko manj »aktraktivna«, je v njej za vsakogar kaj zanimi­vega – od zgodovinskega orisa zim­skih športov (v Koprivnici) in napot­kov, kako je mogoče postati jamar, pa do društvenih novic.

35 smeri v Storžiču
Vodniček Storžič, ki ga je pripravil Iztok Tomazin (in je že v prodaji po 300 din), je naletel na ugoden odmev. Doslej namreč še nik­jer niso bili zbrani niti osnovni podat­ki o vseh 35 smereh, kolikor jih je najmanj o ostenju Storžiča. Vodniček je tudi izziv vsem, da delo čim preje dopolnijo Pripombe – tako kot je že običajno – zbira INDOK služba PZS in pa seveda avtor.

Franci Savenc

Potreben je podrobnejši pregled
Na peti seji glav­nega odbora PZS so ugotovili, da neizvršenih sklepov praktično ni, le pla­ninski dom Zlatorog v Trenti bo še naprej ostal v upravljanju PD Bovec, ki se je že lotilo adaptacij. Poročilo I0 PZS je bilo sprejeto soglasno. Ob raz­pravi o uresničitvi finančnega načrta in zaključnem računu, ki je bil sicer tudi sprejet brez zadržkov, pa je prišlo do razlik v uporabljeni metodologiji. Nadzorni odbor je namreč izračuna), da daje PZS za delovno skupnost pre­cej več sredstev kot doslej (33%). Po­trebna bodo nova pojasnila.
Ker se je med razpravo o sredstvih za planinske objekte pokazalo, da je le še 8 PD, ki niso poravnala svojih obveznosti do PVP (pomoč visoko­gorskim postojankam), ob tem pa kar 22 takih, katerih prispevki se ne uje­majo z uradnimi podatki in da ni celo­vitega pregleda nad drugimi gostinski­mi dejavnostmi (bifeji, klubi) društev, bo gospodarska komisija pripravila podrobnejši pregled.
Zaradi (še vedno) velike nerednosti pri plačevanju naročnine za Planinski vestnik je GO PZS sklenil, da je po­trebno prek PTT službe takoj izterjati zaostale obveznosti, tistim, ki ne bodo redno plačevati pa ustaviti pošiljanje.
Skrb vzbuja, da so dotacije vse manjše, da je vsako leto manj denarja predvsem iz republiških sredstev za dejavnost PZS, manj in manj je sred­stev za množično telesno kulturo, medtem ko so sredstva, ki jih name­njajo za tekmovalni šport vse večja.

Natečaj za najboljši sestavek in fotografijo
V počastitev 90. obletnice Pla­ninskega vestnika razpisuje OZS natečaj za najboljša sestavka in najboljšo fotografijo. Uredniški odbor PV ter komisiji za propa­gando in kulturno dejavnost vabi­ta mlade, da svoja doživetja strne­jo v enega od predlaganih naslo­vov: Planinec sem (za učence od 1. do 4. razreda OŠ) in Tam zem­lja je naša zakipela, zahrepenela, v nebo je hotela (za učence od 5. do 8. razreda). Tema ni natančne­je opredeljena, oblika pa svobod­na. Najboljša sestavka bosta objavljena v Planinskem vestniku, pripravljene pa so tudi bogate knjižne nagrade.
Ustvarjalci črno bele fotografi­je s planinskim obeležjem naj svo­ja dela (v velikosti najmanj 13×19 cm) predlože komisiji za ta razpis. Štiri najboljše fotografije bodo objavljene v PV, nekaj jih bo raz­stavljenih v Cankarjevem domu, ko bo proslava 90-letnice Aljaže­vega stolpa, izbrane pa bodo tudi nagrajene.
Rok za dostavo leposlovnega gradiva je 25. junij 1985, za sli­kovno gradivo pa 30. september, naslov pa: Planinska zveza Slove­nije (90 let PV), Dvoržakova 9, 61000 LJUBLJANA. Planinska društva in osnovne šole naj bi opravile interne izbore in poslale po pet najboljših sestavkov oziro­ma fotografij.

Ivan Ullsperger umrl v gorah
lz Liberca smo prejeli novico, da je v gorah preminil Ivan Ullsperger, av­tor letošnje češkoslovaške prvenstve­ne, smeri v Steni – Ozebnika sanj. Malo pred iztekom sezone sta z Luděkom Šlechto (bil je udeleženec prven­stvenega vzpona po smeri Rolling Stones v S steni Gr. Jorasses) odšla v dolino Nefcerka, pod zahtevno 400 m visoko steno Krivanja. Ko ju po štirih dneh, kolikor sta največ računala, da bo trajala njuna tura, ni bilo nazaj, so ju začeli iskati. Toda našli ju niso.
Ullsperger naj bi se jeseni udeležil odprave v Himalajo. Pod vodstvom J. Novaka žele opraviti kar dva prven­stvena vzpona v ostenju Daulagirija. Večja skupina (vseh bo 16) naj bi skušala preplezati Z steno, desno od smeri, ki so jo napravili lani. Trojka pa naj bi na alpski način preplezala JZ steber. In to ne bo edina njihova hi­malajska odprava.

Sporočilo iz Paklenice
Igor Kalan in Srečo Rehberger (čla­na AO Kranj) sta 11.1, m. preplezala zanimivo kombinacijo. Srečo celo prosto. Začela sta po smeri Rio in po dveh raztežajih (ocenjenih s VI. in enem VII. stopnje) sta se po previsni, povsem neopremljeni poči umaknila in izplezala po Jenjavi (VII-). Potem je bilo vreme spremenljivo. Dan kas­neje pa sta vendarle oba PP Utopijo, 13. t. m. pa preplezala še Sulico (vari­anto iz Mosoraške v Klin, Rehberger PP: VI+). Jože Povšnar (AO Kranj) in Vid Preložnik (Šaleški AO) sta PP Levo Tržiško in Utopijo, Filip Bertoncelj in Matjaž Ivačič pa sta PP Karabore, Zgrešeno, Slovensko z varian­to Pips, Pismo – glava in Kamasutro.

Izšla je poskusna številka revije Alp
Iz torinske založbe Vivaldi smo do­bili poskusno številko revije Alp in sporočilo, da bo prva številka izšla v nekaj dneh. Imela bo 128 strani (po­skusna le 16), letna naročnina (11 šte­vilk) za tujino pa bo 52.000 lir (za Italijo 40.000). Sodeč po vzorcu bo tiskana na umetniškem papirju, boga­to ilustrirana, zajemala pa bo alpski svet in vse aktivnosti v njem.

Srečanje pod Klekom
V Zagrebu je vse več zanimanja za športno plezanje. Na Slemenu trenira­jo skoraj vsak dan, ob koncih tedna pa v gorah. Da bi se seznanili s priprava­mi drugih, da bi spoznali, kako ocenjujejo težave prostega plezanja bolj izkušeni, žele jeseni na Kleku organi­zirati srečanje športnih plezalcev.

Malo pomembnejših vzponov
V zadnjem obdobju skoraj ni bilo sporočil o pomembnejših vzponih. Večina le trenira v plezalnih vrtcih in nižjih alpinističnih objektih ter se pri­pravlja na odhod v Paklenico. Sicer pa v višjih stenah razmere še niso primer­ne za »poletno« aktivnost.
Zagrebčani poročajo, da je bilo pod Klekom pred tednom dni kar 30 cm snega. Gazili so do stene, po kateri je teklo kar precej vode. Šele v nedeljo je bilo nekoliko bolje. Večina je zara­di razmer plezala le težje smeri. Boris Čujić in Srečko Meič (oba AO Velebit) pa sta opravila prvo ponovitev Tovariške smeri (Knez-Painkiher 1982). Nekoliko krušljiv prvi (previs­ni) raztežaj sta ocenila z A2, sicer pa A1, IV. Klinov pa v smeri še ni do­volj.
Cveto Jagodic in Metod Škarja (oba AO Mengeš) sta v Osapski steni opra­vila prvenstveni vzpon. 13. t. m. sta preplezala poč desno od Indijanke (Amazonka, 7-). Za varovanje sta zabila dva klina, ki sta ostala v steni, sicer pa sta uporabila še zatiče in me­tulje. Za nameček sta potem ponovila še Prečenje (Škarja prosto, VII+).
Oglasili so se tudi beograjski alpini­sti. Naveza Nenad Čajič – Miodrag Skender (oba AO dr. R. Stojanovič, Beograd) je ponovila Republiko (V, A1, 22 m) v Sičevački klisuri. Zoran Bogdanovič (Beograd), Danijel Kitanovič (AO Niš) in Radoslav Milojevič (AO Jastrebac, Kruševac) pa je opra­vila (kakor kaže šele prvo) ponovitev Kobre (VI-/V, A0, 260 m).

Gore sveta
Tisti, ki so si v torek po poročilih ogledali oddajo koprske TV »Gore sveta«, jo hvalijo. Na vsak način pa je lepa popestritev in dokaz, da je mogo­če dobiti tudi filme s planinsko tematiko. Podatkov o njihovih nadaljnjih načrtih sicer ni bilo mogoče dobiti, toda v torek ob 20.25 je spet napove­dana dokumentarna oddaja z enako tematiko.

Zanimiva turna smuka
Prvomajski prazniki, še poseb­no ker jih nekateri podaljšajo, bodo idealne priložnost tudi za vsakršno uresničitev načrtov v vi­sokogorju. Najbolj pa bodo ver­jetno prišli na račun turni smučar­ji, ki so bili letos doslej kar neka­ko prikrajšani.
Večina se je že odločila, kam bo šla (letos je v veliko pomoč nova izdaja vodnika Turni smuki, ki je izšla pri Planinski založbi PZS), rezervirali so si morda tudi že postelje ali pa so se prijavili za organizirane pohode. Za vse dru­ge pa morda ne bo odveč opozori­lo na dve tradicionalni akciji.
Gornjesavska planinska dru­štva vabijo 28. aprila na tradici­onalni Triglavski turni smuk z grebena Rži v Krmo. Posebej za to priložnost bosta zasilno oskr­bovani (od petka dalje) Kovinar­ska koča na Zasipski planini ter Staničev dom. Skupen odhod iz Krme bo v soboto ob 6. uri (pri­stop traja 5-7 ur).
Planinsko društvo Ljubljana-Matica pa organizira turni smuk s Kredarice, in sicer 5. maja. Prija­ve sprejemajo v društveni pisarni na Miklošičevi 17 (tel. (061)312-645), odhod posebnega avtobusa pa ob v soboto ob 5. uri. Za vse, ki bodo v Krmo potovali sami, pa velja, da bo skupen odhod ob 7. uri. Cena izleta je 1550 din.

Švica: to zimo v gorah 55 mrtvih
SION, 21. aprila (AP) – Policija je sporočila, da je minulo zimo v švicar­skih gorah umrlo 55 ljudi, v to število pa sta všteta tudi smučarja, ki sta ju v minulih dveh dneh zasula plazova. V petek je v kantonu Valais snežni plaz presenetil enega smučarja, včeraj pa je pod plazom, komaj petdeset metrov stran, umrl še drugi. Na območju Valaisa so plazovi to zimo zahtevali 28 življenj.

ID

PD Celje brez ustreznih prostorov
Pred dnevi so zborovali planinci PD Celje, ki združujejo blizu 1200 planincev. Predsednik Dušan Gradišnik, ki je polnih 20 let uspešno vodil to osrednje planinsko društvo v Celju, je v svojem poročilu s številni­mi podatki osvetlil razvoj planinstva v celjski regiji s posebnim poudarkom na povojni graditvi.
Društvo se je ubadalo ob požganih in porušenih planinskih postojankah z gradnjo in obnovo koč v Zg. Savinjski dolini. Alpski svet je Celjanom dokaj odmaknjen, kar povzroča zlasti v se­danjem času vrsto težav pri oskrbova­nju postojank in nadaljnjem uspešnem razvoju pohodništva v gore. Po sili razmer se je društvo moralo orientira­ti predvsem na gospodarska vpra­šanja.
GRS je uresničila domala vse nalo­ge v 4 letnem obdobju, opravila 940 dežurnih dni, v 23 tečajih izšolala po­treben strokovni kader, sodelovala v 19 reševalnih akcijah in pri novem domu GRS na Golteh so člani opravili nad 3000 udarniških delovnih ur.

K. J.