Nekaj Ravnikovih vzponov
Benjamin Ravnik (AO Jesenice) je v bližnji (pa tudi bolj oddaljeni) preteklosti opravil več vzponov, za katere bi bilo škoda, da se pozabijo. 11. marca je na pogled ponovil Alte West-Wand v Finkensteinu (VIII-, 40 m). Štiri dni kasneje je bila na vrsti Maškarada (VIII+/IX-) na Bohinjski Beli. Sivo pot (VIII+) v Bodežčah je plezal 18. marca. Teden dni za tem je preplezal Soleo (VIII+/IV-) v Dolžanovi soteski, kjer je 31. preteklega meseca ponovil Tri srca, na 1. aprila Disco vertical, 10. pa Raz Kovačeva (IX-).
Lani 28. novembra je v navezi z J. Hafnerjem na pogled preplezal Internacionalno v Ospu. 29. decembra je z I. Arnolom preplezal malo znano smer, ki poteka desno od Kamenkovih kaminov v S steni Nad Šitom glave. Menda ji pravijo Bob Marley, plezal je na pogled, ocenil pa s VII+ V-VI, 120 m).
Mrtvaški pajek
Iz AO Železar (Štore) smo dobili kratko, a zanimivo novico: 1. aprila je njihov član Dušan Debelak opravil prvo solo prosto ponovitev smeri Mrtvaški pajek v Klemenči peči. Ocena: VII-IV-VI+, 150 m, 2 h.
Dobro ilustrirana novica
Zadnja številka (132) angleške revije je vzpone naše odprave Šiša Pangma ’89 objavila (za sedaj) sicer le na kratko in v rubriki notic, toda lepo poudarjeno: s precej povečano Štremfljevo fotografijo JZ stene Šiša Pangme in vsemi smermi v njej ter še fotografijo Njanang Rija, tudi z vrisano smerjo.
Iz AO Škofja Loka
Plezališče pri Železnikih ima dve novi ponovitvi. Smer Sence poletja z oceno IX je ponovil Veljko Gortnar, smer Brezmadežna (IX) pa je doživela četrti vzpon. Splezal jo je Franci Langerholc-Cac.
Sestanek podkomisije za športno plezanje
V ponedeljek, 23. t. m., ob 18. uri so v prostore PZS na Dvoržakovi 9 vabljeni vsi zainteresirani organizatorji letošnjih tekmovanj v športnem plezanju. Udeležba je zaželena tudi s strani tekmovalcev.
N. R.
Južna stena Lotseja za SZ
Tretja sovjetska odprava v nepalsko Himalajo si je za cilj izbrala J steno Lotseja, ta čas naj-problem svetovnega himalajizma. »Profsport«, organizacija, ki povezuje vsa sindikalna športna združenja in klube v SZ, je dobil dovoljenje za jesen 1990. Že lani so poslali pod steno ogledno odpravo, kandidati pa imajo temeljite priprave že drugo leto. Januarja so imeli zadnje skupne priprave (sodelovali so alpinisti iz 15 mest) v Prielbrusju ter številne teste, v kratkem pa načrtujejo že izbor ekipe. Vodja bo Aleksandr Ševčenko, športni pa Sergej Beršov. Zadnji je na tiskovni konferenci, ko je opisoval J steno in dosedanje poskuse v njej, sicer preskočil Jugoslovansko smer, ni pa pozabil na smel Česnov načrt to spomlad.
Interes sovjetskih alpinistov za himalajske gore je v zadnjem letu izredno narasel. Po dveh odpravah v Nepal in odlični bilanci (nova smer na Everest in 11 na vrhu ter prečenje Kangčendzenge s skupno kar 85 vzponi na osemtisočake!) jih sedaj načrtujejo kar celo serijo. Toda o tem kdaj drugič. Omenimo le izjavo Vladimira Baliberdina, ki je z maksimalnim uspehom sodeloval na njihovih obeh himalajskih odpravah, Everestu ’82 in Kangčendzengi ’89, vmes pa opravil še prva zimska vzpona na Pik Komunizma in Pik Lenina, vodil navezo med prvenstvenim vzponom prek J stene Pik Komunizma… Za spomlad 1991 pripravljamo še eno odpravo v J steno Lotseja. Ni pomembno ali bo medtem že preplezana ali ne, za nas je namreč to edina možnost, da se vzpnemo na ta osemtisočak; rezervacij za normalno smer je preveč!
FRANCI SAVENC
Deset dni čakanja v Katmanduju
V Nepalu nemirne razmere – Tomo Česen in spremljevalca odleteli v Luklo
LJUBLJANA-Po desetih dnevih čakanja so Tomo Česen, dr. Jani Kokalj in Tomaž Ravnihar 10. aprila iz Katmanduja odleteli v Luklo in potem peš nadaljevali pod južno steno Lotseja.
Zadnji mesec je v Nepalu spet narastel pritisk na kralja, naj uvede večstrankarski sistem. Po prepovedi strank so organizirali pančajatski sistem, nekakšno večstopenjsko delegatsko odločanje, ki je deželo vse bolj morilo, krepilo birokracijo, kralju pa omogočalo absolutno oblast. Vsi poskusi demokratizacije so se vedno končali z aretacijami voditeljev prepovedanih strank, kar je končno privedlo do upora. Ubitih je bilo več kot sto ljudi, vendar je moral kralj popustiti in obljubiti svobodne volitve. Zanimivo je, da kralju nihče nič noče, le monarhija bi morala biti moderna, kot so evropske, na primer.
Južna stena Lotseja je precej zasnežena, zato bo Česen najprej krenil vanjo, če bo uspel, bo Anapurno najbrž prestavil na jesen, kajti velike izgube fizične in psihične moči ni mogoče hitro nadomestiti. Tudi koncentracije, ki jo zahteva najdrznejši načrt svetovnega alpinizma, ni mogoče pogosto dosegati. Naslednje novice pričakujemo čez dobrih deset dni.
TONE ŠKARJA
Veliko sreče, Tomo!
Že lani je večina pomembnejših alpinističnih revij objavila poleg novic tudi obsežnejše članke o izjemnem vzponu Toma Česna v S steni Kumbakarne. V majski številki je zamudo nadomestil tudi Bergsteiger. Intervju, ki ga je strokovno poglobljeno in zanimivo napisala Ines Božič, je tudi bogato ilustriran. Za uvod poldrugostranska reprodukcija Kumbakarne in v okvirju Tomov portret, v nadaljevanju štiri velike barvne akcijske fotografije (foto Janez Skok), za konec pa še skica (barvna) in črnobela fotografija stene. Šest strani in še sedme pol velikega formata v Bergsteigerju namenijo le redkim. V zapisu so povsod, kjer je bilo to potrebno, uporabili tudi naše črke in tudi imena smeri so zapisana po naše kar v tujini žal še vedno ni samo po sebi umevno.
Na koncu intervjuja, ko so našteti še poglavitni Tomovi cilji, pa je še zapis: »Veliko sreče, Tomo!« Kot da bi načrtovali izid prav v dneh, ko jo Tomo v Nepalu pod mogočno Lotsejevo steno, resnično tudi potrebuje, da bodo razmere kar se da ugodne.
F.S.
Dorian Šuc v formi
Potem, ko je pred kratkim ponovil Ptičjo perspektivo in v Zagrebu samo na račun smole zasedel šele šesto mesto, je 11. t. m. Dorian Šuc (AO Kranj) splezal še Strta srca v Ospu. Smer ima oceno 8a+, gre pa za peti vzpon.
Metka Lukančič in Marko Lukič zmagovalca Art Rock 90
Prvo letošnje tekmovanje v športnem plezanju je bilo na umetni steni v zagrebškem Domu športov – 11 plezalk in 28 plezalcev
ZAGREB – Po lanskem solidno izpeljanem jugoslovanskem pokalu so organizatorji tudi letos kmalu pričeli s prirejanjem tekmovanj. Iz naravnih sten se tekme vedno bolj selijo v telovadnice, tako da bodo verjetno vse tovrstne letošnje prireditve izpeljane na umetnih stenah. Pred letom dni je bilo v Zagrebu prvo tekmovanje na umetnih stenah pri nas. Letos so steni še podaljšali za 1.20 m in na njiju se je pomerilo 11 plezalk in 28 plezalcev.
V ženskih kvalifikacijah je v soboto presenetila Simona Škarja, ki po daljšem zatišju ni dala slutiti takšne forme. Le z Mirando Ortar sta smer preplezali do vrha. Dekleta so povedala, da so bila presenečane nad smerjo, ki jih je čakala, saj je bilo med drugim treba preplezati meter in pol veliko streho. Predvsem so imele težave na robu strehe, ko so izgubljale oporo za noge in sta bili potrebni kar precejšnja moč in spretnost za uspeh. Le še Petra Vencelj je dosegla višino nad streho, druge pa je ta ovira premagala. Smer je imela oceno VII VII+, v finale pa se je uvrstilo šest deklet.
Tudi fante je čakala enaka konfiguracija stene. Najprej navpični del, potem streha in nekajmetrski previs do vrha. Kar štirje plezalci: Marko Lukič, Igor Jamnikar, Tadej Slabe in Aleš Jenstrle so to smer z oceno VI- II+ splezali do vrha. V finale se je uvrstilo 15 plezalcev, med katerimi jih je bilo kar pet iz AO Kranj.
ART Rock 90 – Na zanimivi steni v zagrebškem Domu sportov (Foto: Nuša Romih)
V nedeljo si je tekmovanje ogledalo precejšnje število ljudi. Predvsem dekleta so presenetila in kar tri so finalno smer splezala do vrha. Metko Lukančič, Simono Škarja in Mirando Ortar je tako čakal še superfinale. Nedeljska smer sicer ni bila tako atraktivna kot kvalifikacijska. Konfiguracija stene je bila brez strehe, imela je le navpičen in močno previsen del, ki se je zadnji meter še bolj prevesil. Tako stena nudi bolj elegantno plezanje, a tudi moč pride pošteno do izraza. V superfinalu je svoje sposobnosti potrdila Metka Lukančič (AO Trbovlje), ki je edina splezala smer do vrha. Simona Škarja (AO Železničar) je pristala na drugem mestu z le 8 cm prednosti pred Mirando Ortar (Soški AO). Sledile so: Mojca Oblak (AO Vrhnika), Slavica Stojakovič (AS Velebit) in Petra Vencelj (AO Železničar), ki je takoj po startu z eno nogo stopila nazaj na tla in tako prehitro končala s tekmovanjem. Pravila so pač takšna: takoj, ko se z nogami odlepiš s tal, se tekmovanje prične. Vrnitev na tla, pomeni merjenje najvišje dosežene točke z rokami. Kot zanimivost naj povem, da se je enako zgodilo tudi Mihi Kuharju, a zaradi razlike med telesno višino ima Miha za več kot pol metra boljši rezultat od Petre…
Pri fantih je bilo že takoj jasno, da jih v finalu čaka težka naloga, saj je bila stena z oprimki posejana veliko bolj redko, kot pri ženskah. Vendar je Igor Kalan to trditev hitro omajal.
Nastopil je kot četrti (v soboto je zasedel 12. mesto) in zelo hitro in tekoče splezal skoraj do vrha. Nekaj višine je na koncu pridobil še s skokom in samo po sebi se je postavljalo vprašanje, kaj bodo storili šele favorizirani tekmovalci. Naslednji plezalci niso bili tako uspešni, potem pa je Luka Zaplotnik kot prvi splezal smer do vrha. Prvi dan je zasedel sedmo mesto, s tem dosežkom pa si je pošteno iz- boljšal položaj. Problem je bil le v tem, da ni vpel vrvi v zadnji komplet. V pravilniku piše: če plezalec med tekmo v komplet ne vpne vrvi in potem spleza z nogami nad ta komplet, je diskvalificiran. Na srečo je Zaplotnik ujel rob stene, še preden je noge dvigni nad komplet, tako da je bil njegov vzpon neoporečen. To je pokazal tudi videoposnetek, ki so ga takoj po vzponu pogledali sodniki. Končnemu rezultatu so odšteli le 0,10 m zaradi nevpetega kompleta. Favoriti so razočarali, z izjemo Marka Lukiča, ki je nastopil zadnji. Počasi in brez kakršnegakoli vidnega napora je do- segel vrh smeri na veliko navdušenje gledalcev. Končni vrstni red pri fantih je torej naslednji: 1. Marko Lukič (AO Kozjak), 2. Luka Zaplotnik (AO Kranj), 3. Igor Kalan (AO Kranj), 4. Tadej Slabe (AO Lj. Matica), 5. Aleš Jenstrle (AO Železniki), 6. Dorian Šuc (AO Kranj)…
Zmagovalca sta povedala:
METKA LUKANČIČ (AO Trbovlje): Med smermi, ki smo jih plezala dekleta, skoraj ni bilo razlike v težavnosti, le superfinalna je bila malo težja. Sicer pa Ajo Slamič dela dobre smeri. Letos imam v načrtu preplezati še eno smer z oceno IX-, potem pa Startam na IX. Pri treningu dajem premalo poudarka na samo plezanje. Vsak drugi dan treniram za moč in prste, veliko pa plezam v telovadnici.
MARKO LUKIČ (AO Kozjak): Tekmovalne smeri so bile v redu, tekoče in ne preveč težke. Letošnji glavni cilji so: tekma na Dunaju (26. 4.), potem tri mesece pavze in udeležba na svetovnem pokalu v Ameriki. Le-to bi rad združil s plezanjem v ameriškem plezalnem centru Smith Rocks, kjer bom dal prednost plezanju na pogled.
Na koncu so se od dobri in bučni. glasbi pomerili še hitrostni plezalci. Tekma je izpadla zelo ponesrečeno, ker so se med plezanjem lomili oprimki in jih je bilo potrebno na novo pritrjevati. Zmagal je Sašo Prosenjak (AO Kozjak) pred Silvom Karom (AO Domžale) in Borisom Čujićem (AS Velebit).
Tekmovalci poleg praktičnih na- grad, ki jih je prispeval glavni pokrovitelj Techno Sport iz Trsta, kot ponavadi niso dobili nobenega uradnega dokumenta o osvojitvi prvih mest. Sprožili so polemiko o tej temi in želijo, da jim vsi dosedanji organizatorji tekmovanj za nazaj izročijo dokumente o njihovih rezultatih. Pohvale pa so bili deležni sodniki in Ajo Slamič, ki je pripravil lepe in tekoče smeri.
NUŠA ROMIH
8. vojvodinska odprava
Komisija za alpinizem Planinsko-smučarske zveze Vojvodine pod vodstvom načelnika Lazarja Popara je učinkovita, ni kaj. Če imajo svojih kandidatov premalo, povabijo pač druge. Sedaj napovedujejo že svojo osmo odpravo. Kdor si želi na Pik Korženevske (v času od 23. julija do 18. avgusta) in je alpinist z izkušnjami tudi v tujih gorah ter psiho-motorično sposoben za vzpone nad 5000 m (Pik Korženevske ima 7105 m) naj se se do 24. aprila prijavi na naslov KA PSS Vojvodine, Masarikova 25, 21000 Novi Sad. Ker je odprava organizirana kot izmenjava s sovjetskimi alpinisti, bo stroškov predvidoma le 10.500 din (plačljivo do 5. maja)…
Obujeni spomini
Boleslaw Dziegiel iz Iwkowa (Poljska) je januarja letos obiskal andsko skupino Ramada (San Juan, Argentina). Med sedmimi vzponi, ki jih je opravil, mu je najbolj ostal v spominu tisti na Cerro La Mesa (6200 m). V stari konzervi Ovomaltina je namreč našel zapis Polish Mountaineering and Scientific Expedition od 10. februarja 1934. Podpisana sta bila J. K. Dorawski iz Krakova, ki je umrl lani, in W. Ostrowski iz Varšave, ki je še dokaj krepak, kljub svojim 85 letom.
Podatki uradne statistike in PZS se precej razlikujejo
Statistični letopis zajema komaj dve tretjini planinskih postojank, ker društva zanemarjajo redno poročanje LJUBLJANA- Statistični podatki so vedno zanimivi, pa četudi kasne. Če ne drugega, so vsaj nadvse primerni za primerjavo.
Po statističnem letopisu SRS za leto 1988 je znašal delež planinskih postojank (skupno 1.194.357 din) v skupnem prometu vseh gostinskih obratov 0,6 odstotka. Od skupnega števila gostov (2,723.900 je bilo oseb, ki so prenočile vsaj eno noč v gostinskih objektih svojega bivališča) pa jih odpade na planinske postojanke že 3,3 odstotka ali 89.900 gostov. Domači gostje so prednjačili (4,8% napram 1,1% v tujskem prometu). V skupnem številu (8,807.600) nočitev jih je bilo v planinskih postojankah 118.200 ali 1,3 odstotka (domačih 2,1, tujih 0,4%). Od skupnega števila 91.088 ležišč v gostinskih obratih in zasebnih sobah pa jih je planinskih 5.292 (v 119 objektih, kolikor jih letopis zaje- ma!) ali 5,8 odstotka.
Povprečna zasedenost ležišč v gostinskih objektih (in zasebnih sobah) je bila 26 odstotkov, v planinskih postojankah pa le 6. (Nič kaj boljše ni razmerje v »glavni sezoni«: avgusta 1988 je bila povprečna zasedenost vseh tujskih sob 55%, planinskih ležišč pa le 23%!)
Podatki, s katerimi razpolaga Planinska zveza Slovenije, pa so precej drugačni. V 160 planinskih postojankah (statistični letopis jih zajema torej koma 2/3, krivda pa je po vsej verjetnosti izključno na PD, ki ne poročajo tako, kot bi morali) je 6.550 ležišč, vseh nočitev pa je bilo 125.139 (od tega 15.374 tujih).
ID
