Nadvse uspešno leto za alpiniste
V 47 slovenskih alpinističnih odsekih in sekcijah je 1213 članov – 18.250 tur
Na zboru slovenskih alpinistov, ki so ga člani KA skupaj z AO Rašica pripravili v domu Svobode v Šentvidu pri Ljubljani, se je zbralo približno 90 alpinistov. Prišli so z vseh koncev naše republike, vendar jih je bilo tudi tokrat največ iz osrednje Slovenije.
Predsednik KA Drago Metljak je v uvodnem govoru povedal, da je zdaj v 47 slovenskih alpinističnih odsekih in sekcijah 1.213 članov in da je od tega 793 aktivnih alpinistov. Lani so vsi skupaj opravili 18.250 tur, od tega kar 15.547 plezalnih vzponov. Med odseki je bil najbolj aktiven Akademski, saj so njegovi člani opravili kar 1249 vzponov, od tega 1163 plezalnih. Na drugem mestu so člani AO Rašica, ki so opravili 1166 vzponov (954 plezalnih), člani AO Ljubljana-matica, ki so po številu opravljenih tur na tretjem mestu, pa so opravili 1153 vzponov, od tega 922 plezalnih.
Lansko leto je bilo za naše alpiniste zelo uspešno, saj so se njihove vrste številčno okrepile, povečalo pa se je tudi število vzponov. Še zlasti razveseljivo je dejstvo, da so dosegli vrsto res vrhunskih dosežkov v domačih in tujih stenah.
Drago Metljak je poudaril, da je plezalne uspehe omogočilo manj opazno, a izredno pomembno in obsežno ter težavno organizacijsko delo. Naši alpinisti pogosto dosegajo lepe uspehe v stenah, manj prizadevni in dosledni pa so pri izpolnjevanju organizacijskih obveznosti. To je močno oteževalo delo KA, vendar lahko rečemo, da je komisija kljub vsemu svoje delo dobro opravila. Največ problemov je bilo na kadrovskem in finančnem področju, veliko pozornosti pa so pritegnile tudi vzgojne naloge.
Finančni odnosi še vedno niso zadovoljivo rešeni, kar je pokazala tudi burna razprava. Potreben bo bolj enoten in natančneje opredeljen skupen nastop v telesih, ki financirajo alpinistično dejavnost.
Kot je pokazalo dosedanje delo, bo treba vrhunskim alpinistom nameniti več pozornosti. Za boljšo organiziranost, financiranje, treninge in usmerjanje sekcij bo v prihodnje v še večji meri skrbel na novih temeljih zasnovan strokovni svet, ki v novi sestavi med alpinisti priteguje precej pozornosti. Na zboru so izrekli tudi nekaj pripomb na račun kategorizacije, predstavniki KA pa so povedali, da podkomisija za kvalitetni alpinizem že pripravlja nov sistem kategorizacije. Razprava je pokazala, da prav kategorizacija in financiranje vzbujata med alpinisti največ pomislekov. Predlagali so, da bi o teh vprašanjih posebej govorili še na seminarjih za Al, seminarjih za vodje AŠ, zborih načelnikov, mogoče pa bi o tem veljalo pripraviti tudi posebne razprave v okviru AR.
Posebno pozornost terja tudi analiza alpinističnih nesreč. Kot je povedal Drago Metljak, je bilo lani 15 nesreč s 25 udeleženci (med njimi je bilo kar 11 alpinistov, drugi so bili pripravniki ali tečajniki), letos pa se jih je tudi že zgodilo osem. Udeleženci zbora so sprejeli sklep, da bo potrebno v prihodnje vsako nesrečo podrobno in sproti analizirati tudi v KA in AO.
Na zboru so podelili enajst priznanj za vrhunske dosežke, prav toliko za delo na področju alpinizma, perspektivnim pa so jih namenili 32. Zborovanje so tudi tokrat sklenili s prikazom barvnih diapozitivov. Ilustrirali so lanske pa tudi že letošnje ture.
Miro Štebe
Iz programa Planinske založbe
Program Planinske založbe pri PZS je tudi letos sila pisan. V pripravi je nova, razširjena izdaja vodnika Turni smuki, novo izvirno delo Pavla Šegule »Sneg, led in plazovi«, isti avtor je pripravil tudi že gradivo za planinski slovar »Treh dežel«. V tisku je popravljena izdaja planinskega vodnika Karavanke, v sklepni fazi pa korekture in dopolnila za Julijske Alpe. Ponatisnili bodo večina zemljevidov itd. Le za prepotrebni priročnik »Hoja in plezanje« še ne moremo reči, kdaj bo izšel.
Izbor plezalnih vzponov za mlajše alpiniste
Tomo Česen je pripravil zanimiv plezalni vodniček za Julijske Alpe
Decembra 1981 je Tomo Česen za potrebe AO Kranj pripravil nekaj manj kot 50 vodničkov z opisi 50 izbranih smeri v Julijskih Alpah. Edicija je bila lepo sprejeta, tako kot Kogel, ki ga je pripravil novembra lani že za širši krog. To ga je opogumilo, da se je lotil »ponatisa« svojega prvega dela. Na voljo bo v ekonomatu PZS, alpinistični odseki pa ga lahko naročijo tudi direktno (T. Česen, Pševska 6a, 64000 Kranj). Cena je 150 din.
Vodniček je prvenstveno namenjen sicer mlajšim plezalcem, bolje rečeno tistim, ki nimajo primerne literature, vsebuje pa tudi opise težjih smeri. In ne le opise, na koncu je tudi 16 shem smeri ter 19 skic sten, ki (grobo) prikazujejo potek vseh opisanih smeri. Izbor le-teh pa je subjektiven, kar avtor v uvodu tudi poudarja. Vendarle lepo pokriva skoraj ves predel naših Julijcev. Seveda pa bo kdo kako smer tudi pogrešal.
Dela sicer ne moremo ocenjevati z enakimi merili kot npr. edicije Planinske založbe PZS, vendar bi z malenkost boljšo tehnično ureditvijo lahko že precej pridobilo. Ob izidu pa se ponovno poraja tudi vprašanje, zakaj vendar že toliko časa ne dobimo obljubljanih vodničkov PZ za Julijske Alpe?
Kdo na lovoriko Mezzalana?
Na znanem alpinističnem smučarskem tekmovanju za lovoriko Mezzalana so naši doslej sodelovali le enkrat. Bodo letos drugič? V Zagrebu se pripravlja ena ekipa, pri nas pa so svojo prijavili Mojstrančani. Toda komisija za alpinizem za sedaj o vabilu še ni razpravljala, ni pa znan tudi način finansiranja.
Spremembe v uredništvu B-M
Toni Hiebeler je s posebnim pismom obvestil vse sodelavce, da bo vodil revijo Bergsteiger-Mountaineer le še do konca meseca. Piše, da je poskus prenovitve (naklada se je skoraj podvojila) uspel, tako da je uresničevanje koncepta več ali manj zagotovljeno, čeprav od nekaterih »stalnih sodelavcev« ne dobivajo toliko novic, kot si žele. Sam si želi biti spet malo bolj prost in se posvetiti gorništvu. Končuje z mislijo, da bo B-M ostal na začrtani poti in še utrdil prepričanje, da je ta čas najboljša tovrstna revija nemškega prikovanega področja.
Obeta se nam paša za oči
V Ljubljani teden francoskega alpinističnega filma in predavanje
Francoski kulturni center v Ljubljani je po lanskem uspešnem obisku Gastona Rebuffata letos pripravil še večjo atrakcijo – teden alpinističnih filmov s predavanjem Yvesa Balluja, vodjo oddelka za visokogorski šport v francoskem ministrstvu za mladino in šport.
V ponedeljek (18. t. m.) ob 18. uri bodo v Francoskem kulturnem centru (Trg osvoboditve 16) predvajali dva filma. O Broad Peaku, ki ga je leta 1979 posnel slavni Yves Seigreur ter »Denvers«, delo Laurenta Chevalierja (1981). V torek (v istih prostorih in isti uri), bo nekakšen uvod v sredino predavanje – »Osvoboditev Mt. Blanca«, gradiva je za 1 uro in 40 minut, pripravila pa sta ga Yves Ballu in Simone Vaunierx lansko leto. V sredo pa bo ob 20. uri v predavalnici Elektro fakultete na Tržaški 25 projekcija dveh filmov istih avtorjev: »Zmagoslavje tehnike« in »Vsak po svoji poti« (skupaj 1.40). Yves Ballu bo k temu dodal še kratek komentar ilustriran z diapozitivi. V četrtek ob 18. uri – spet v prostorih Francoskega kulturnega centra, kar pa je najbrž škoda, saj bo prostor premajhen – bo projekcija filma Denisa Ducroza »Kam gre Basile?«. V petek ob istem času in na istem kraju bo prvič pri nas alpinistični »video«. Kratkim filmom na kasetah so dali naslov »SOS Mont Blanc – Stražarji vrhov«.
V sušnem obdobju, ko so kvalitetna predavanja alpinistične vsebine že prava redkost, se nam torej obeta kar cel teden filmskih projekcij, prava paša za oči. To pa dokazuje, da ob nekoliko večji zavzetosti odgovornih podobne prireditve v Ljubljani ne bi smele biti redkost. Z veseljem pa bi jih sprejeli tudi še v marsikaterem slovenskem kraju.
Triglavski smuk preložen
Gornjesavska PD so sporočila, da bo Triglavski turni smuk, ki bi moral biti že zadnji vikend, šele konec tedna. Vse drugo ostane nespremenjeno.
Preskus pred Paklenico
Novi načelnik mengeškega AO je Miran Martinjak iz Homca, namestnik in vodja šole pa Miro Šušteršič, ki je odsek vodil doslej. Pravijo tudi, da šola dobro dela. Sedaj pa bodo kar najbolj skrbeli za praktične vaje, saj bodo morali vsi tečajniki, ki si žele v Paklenico, poprej uspešno opraviti preskus.
Novice iz Patagonije
Zanimanje za Patagonijo pri nas je vse večja, novice o Patagoniji pa prihajajo žal zelo poredko. Pablo Cottescu in Švicar Lüti, sta z nekim Amerikancem skušala preplezati JV greben Cerro Torreja, toda, kakor kaže se niso dobro ujeli, saj so ga preplezali komaj tretjino. Italijanska odprava je lani novembra obrnila v Maestrijevi smeri le malo pod vršnjo ploščadjo. Francoski plezalec Pierre Farges, ki se je dolgo trudil, da bi opravil solo vzpon, pa se je ponesrečil, in to med hojo po ledeniku.
Iz Barilocheja prihajajo novice o dosežkih naših rojakov tretje generacije. Tonček Arko, ki se je povsem posvetil trekingom, je z Mariom Gonzalezom preplezal zahtevno smer Köpcke-Insua v Z steni Velikega (katelskega) stolpa. Arko in Janez Rode pa sta opravila pristop na obmejno goro Crespo,daleč stran od prometnih zvez in z dolgim dostopom po ledenih snežiščih in vršno steno, ki je visoka okoli 200 m. Ob tem še ena zanimivost: zadnja na tej gori sta bila leta 1955 Dinko Bertoncelj in Otto Meiling.
Zvezde opoldne
Tisti, ki se še spominjajo odličnega francoskega alpinističnega «filma »Zvezde opoldne«, bodo z zanimanjem prebrali zgodbo »Ujetnik z vršaca Ronce«, ki je objavljena v 80. številki Radarja. Služila je namreč za pripravo dela scenarija omenjenega filma.
Prečenje Vezirove brade
Na zimskem tečaju AO Beograd, ki ga je vodil Zvone Blažina, je sodelovalo 15 članov. V osmih dneh, ki so jih preživeli (tri dni v šotorih) na Volušnici in Popadijama, so med drugim opravili tudi prvo zimsko prečenje vseh vrhov Vezirove brade – do Šupljih vrata. Opravili so tretji zimski pristop na severni in srednji vrh Karanfila (Maja Bals in Gurt e Zjarmit) in podobne vzpone.
AO Gorje med najbolj aktivnimi
Za AO Gorje velja, da je bil lani med najbolj aktivnimi v Sloveniji. Šteje sicer 19 članov, med njimi je pet pripravnikov, štirje pa so tečajniki, toda le 6 jih je bilo res aktivnih, opravili pa so 317 tur. Med temi je sorazmerno veliko turnih smukov (98) in zimskih pristopov (91). Plezali so predvsem v Julijcih in Paklenici, za kam dalj pa ni bilo časa. Bili so namreč kar precej zavzeti tudi pri delih matičnega PD, pri popravilih poti, zimskih pregledih postojank in na raznih delovnih akcijah. Imajo tudi mentorstvo nad mladinskim odsekom in pripravili so planinsko šolo, ki jo je obiskovalo 25-30 slušateljev. Letos niso pripravili svoje AŠ, združili so se z AO Radovljica, s katerimi tudi sicer dobro sodelujejo. Z njimi bosta Franci Ferjan in Miha Žumer odšla tudi na odpravo, ki si je cilje poiskala v bolivijski Cordilleri Real.
Naveza akademskega AO
Komisija za alpinizem PZS je odločila, da nas bo na srečanju alpinistov, ki se ukvarjajo s prostimi ponovitami, zastopala naveza Akademskega AO Andrej Kokalj-Tadej Slabe. Srečanje bo blizu Genove od 19. do 23. maja.
48 kandidatov za tečaj
Za začetniški tečaj GRS, ki bo od 15. do 17. t.m. v Tamarju, se je prijavilo 48 kandidatov. Največ iz postaj Škofja Loka (10), Bohinj, Tolmin (po 5), Ljubljana in Rateče (po 4). Po oceni podkomisije za vzgojo in tehniko, se to ujema tudi s potrebami po kadrih, hkrati pa so ugotovili, da je bilo poznavanje tem o reševanju izpod plazov, organizaciji reševanja in GRS sila pomanjkljivo, najbolj pri tečajnikih za vodnike lavinskih psov. Temu bodo morali inštruktorji v prihodnje posvetiti več pozornosti, preverjanje znanja na obnavljalnih izpitih pa bo moralo biti dosledno.
Tečaj za nove inštruktorje GRS bo v prvi polovici junija, vsi, ki ta izpit že imajo, pa morajo do 15. t.m. predložiti poročilo o svojem delu v minulem letu. Poudariti velja, tudi da je bil ponovno sprejet sklep, da lahko kakršne koli tečaje iz snovi GRS vodijo le registrirani inštruktorji, pa naj bo za vojsko, milico, AO itd.
Češkoslovaški alpinisti spet pri nas
Češkoslovaški alpinisti so prav gotovo najštevilnejši, ki organizirano obiskujejo naše gore. Skupaj z našimi predniki so pred 80 leti ustanavljali svojo organizacijo, naše gore (in morje) pa so že od nekdaj ljubili. Po številnem zimskem obisku je bila te dni pri nas spet večja skupina njihovih plezalcev. Najkasneje junija pridejo spet (tudi v Paklenico), avgusta pa je najavljenih 30 članov njihovih selekcij. Med našimi alpinisti pa ni posebnega zanimanja za njihove gore. Visoke Tatre morda res niso tako mikavne, za modeme plezalce pa so smeri VIII, IX. in celo X. stopnje v peščenih stolpih prava poslastica. Njihovo vabilo še velja, žele pa si tudi, da bi že v bližnji prihodnosti pripravili kako skupno odpravo. Verjetno jim velja prisluhniti, saj je njihov alpinizem na zavidljivi evropski ravni, znani pa so tudi po tem, da si skoraj vso opremo izdelajo sami.
334 tur AO Zagreb-matica
Lansko leto je 31 alpinistov in pripravnikov AO Zagreb-matica opravilo 334 alpinističnih tur, kar je manj kot leto pred tem. Toda nekateri so še vedno kar precej aktivni. Lenko Matejčič je lani opravil 56 plezalnih vzponov, Davor Butkovič-Žuti 49, Stašo Forembaher pa 48. Med dekleti pa je bila najbolj zagnana Dunja Roglič z 21 vzponi.
Sicer pa iz Zagreba poročajo, da so že začeli z vzponi v Kleku. Alikalfič in Bago sta v dveh dneh preplezala osem smeri, med njimi tudi Plafonierko in Žoharjev steber. Plezati so spet začeli tudi nekateri, ki so se že umaknili. Kaže, da so odprave in napoved novih vendarle primerna spodbuda.
Vzpostavili so zvezo z odpravo
Pred dnevi smo že poročali, da je splitska odprava »Manaslu 83« dosegla bazni tabor pod južno steno. Sedaj pa so splitski radioamaterji prestregli tudi poročilo o prvem uspehu. V sredo 6. t. m. sta Stipe Božič in Viki Grošelj preplezala »spodnjo steno« in dosegla, mesto Tabora 1. Postavili pa so ga nekoliko nižje, kot so prvotno računali, nekako na višini 5300 m.
Izvedeli so tudi, da so imeli med pristopnim maršem precej težav, ker jim je primanjkovalo nosačev. Vreme pa imajo za sedaj ugodno, ponoči do -10°C, podnevi pa nekako +10°C. Vsi so zdravi ter se dobro počutijo, pa še radijsko zvezo s Katmandujem so vzpostavili (na kratkih valovih). Iz Nepala pa drugi radioamater še naprej poroča kot »oče Moran«.
CAF vabi tudi letos
Koordinacijska komisija za alpinizem PZJ je prejela vabilo francoskega alpinističnega kluba na tradicionalno srečanje v šolskem centru Berarde pri Grenoblu. Tabor bo od 3. do 16. julija, načrtujejo tudi najtežje vzpone v snegu, ledu in skalah, prijavo pa mora naša organizacija poslati do 30. aprila.
Novice iz Zenice
Po vrsti lepih zimskih vzponov, ki so jih zadnjo zimo opravili alpinisti iz Bosne in Hercegovine, še kratek dodatek iz Zenice: Goran Gvozdarac in Nesmir Preldžič sta (14.-15. 3.) ponovila Dragmanovo smer z Vezno varianto in (zgoraj) Ilijevo smerjo v Botinu (Velež). Skupna višina okoli 450 m, ocena pa V/IV. Željko Rudan in Mukrim Šišič pa sta po temeljitih pripravah odpotovala v Chamonix in pod Dru. Toda prišla sta prepozno in po enem bivaku v steni sta se morala obrniti. V domačih gorah pa so opravili več zanimivih turnih smukov. Posebno zanimiv je bil tridnevni prek Zec planine in Vranice, kjer pozimi doslej tako rekoč planincev ni bilo. Sedaj pa se pripravljajo na prvomajsko srečanje v Paklenici.
Za konec še košarka
Ekipi, ki so ju sestavili člani AO Kamnik in AO Domžale, sta za konec »suhih« treningov odigrali še prijateljsko košarkarsko tekmo. S premočjo so zmagali Kamničani kar z 68:42 (38:22).
Franci Savenc
Manaslu
Manaslu, z 8156 metri nadmorske višine sedmi vrh po velikosti na svetu, je novi cilj jugoslovanskega alpinizma. Začetek marca je v Katmandu odpotovala splitska alpinistična ekspedicija na Himalajo Manaslu ’83. V načrtu ima novo smer v južni steni te gore. Moštvo sestavlja 14 članov, med katerimi sta tudi Viki Grošelj (AO Matica) in Nejc Zaplotnik (AO Kranj) iz Slovenije.
Planinsko društvo Mosor, ki je pripravilo odpravo, je bilo ustanovljeno 1925. leta, v začetku petdesetih let pa so osnovali še alpinistični odsek. Potem so njegovi člani opravljali vse težje in težje ture v domačih gorah, Centralnih Alpah in izvenevropskih gorstvih. Sodelovali so na prvi hrvatski odpravi na Grenland (1971), organizirali so tudi svoje odprave na Svalbard (Spitzberge) in v Hindukuš. Vmes so bili člani še na Kavkazu, v Andih in Pamirju; sodelovali so tudi v jugoslovanski odpravi na Everest.
Plezanje v zaledenelih slapovih
Približno dve leti je minilo, odkar se je pri nas zelo razširilo plezanje po zaledenelih slapovih. Letošnja zima ni bila primerna za tovrstno dejavnost, kljub temu pa je bilo zadnji čas opravljenih nekaj dobrih vzponov po ledu slapov.
19. februarja so Matjaž Beguš, Janez Triler in Nejc Zaplotnik preplezali Sinji slap pod Češko kočo, šest dni kasneje pa sta ga preplezala tudi Igor Jelovčan in Srečo Rehberger.
24. februarja je Tomo Česen opravil drugi solo vzpon v slapu Lucifer (Mokre plati v Martuljku). Za 160 metrov visok slap z naklonino od 75 do 90 stopinj je potreboval 1 uro.
Dva dni kasneje so Tomo Česen, Igor Jelovčan in Andrej Štremfelj plezali v slapovih nad Tamarjem (blizu koče, ob poti na Sleme). Najprej so splezali Srednji (največji) slap (130 m, 90/70 – 75 , 2 uri), potem pa še slap nad votlino (100 m, 80 /60 65, 1 ura).
Za vse te vzpone je treba omeniti, da so jih plezalci opravili v slabih vremenskih pogojih; zaradi odjuge je ponekod celo tekla voda.
AO Jezersko
Zajeda Ekar-Jamnik, značilna razčlemba v severni steni Dolške škrbine, je bila preplezana 1966. leta. Do danes so smer velikokrat ponovili, doživela pa je tudi tri solo vzpone. Pozimi so jo nekajkrat skušali preplezati, vendar niso uspeli. Konec januarja letos pa sta Davo in Luka Karničar opravila prvo zimsko ponovitev te znane smeri, ki je ocenjena VI- /V, Ao, zgornji del III, IV. Za smer, ki je visoka 350 m, sta potrebovala 8 ur, najtežji raztežaj pa sta plezala kar 3 ure.
Tomo Česen
Najstarejši gorski vodnik
Ulrich Inderbinden iz Zermatta, je najstarejši gorski in smučarski vodnik v Švici. Pred dnevi je praznoval triinosemdeseti rojstni dan. Inderbinden še vedno redno vodi svoje goste, ki še posebej cenijo njegovo mirnost in preudarnost.
Zastava je spet zaplapolala
11. aprila v noči med 10. in 11. aprilom 1943 je aktivist Vili Kopecki-Ibro v središču Ljubljane, na sam vrh križa na stolpu frančiškanske cerkve, obesil slovensko zastavo s peterokrako zvezdo. Zastava je zaplapolala v času največjega fašističnega terorja in v posmeh okupatorju. Hkrati pa je močno dvignila moralo Ljubljančanov, ki so sodelovali v OF in tudi partizanom v gozdovih. Razjarjeni Italijani so se trudili dolgih sedem ur, da so zastavo sneli, Ibro pa jo je (in to ponoči) obesil v pičlih 45 minutah. V spomin na 40-letnico tega dogodka pa sta danes akcijo ponovila alpinista planinskega društva Ljubljana Matica Pavle Kozjek in Zvone Drobnič. Tako bo zastava plapolala tudi v čast 27. aprila, praznika OF in sneli jo bodo šele po 1. maju. (foto: Marko Habič)
Mihov smuk z Vršiča
Krajevna organizacija ZB je v sodelovanju z alpsko sekcijo SD izvedla Mihov smuk v spomin na planinca, smučarja in partizana Miha Ariha. Proga je vodila od Erjavčeve koče na Vršiču po znani gorski cesti do Mihovega doma.
V različnih kategorijah je nastopilo 71 smučarjev. Najboljši čas je dosegel mladinec Jože Lavtižar.
Zmagovalci po kategorijah so bili naslednji – veterani: Črne, člani III: Pogačnik, člani II: Štraus, člani I: Teras, mladinci: Lavtižar, pionirji: Košir, članice III: Vidic, članice II: Svetina, članice I: Gregori, mladinke: Štular, pionirke: Čehovin, cicibanke: Branc.
J. R.
