Srednji vrh te 7.600 m visoke gore, kamor namerava Casarotto, je še neosvojen – Alpinist samotar Renato Casarotto pred novim podvigom
Primorski dnevnik, 13. april 1983
Včeraj se je v Trstu mudil alpinist samotar Renato Casarotto, dobro znan po nedavnem vzponu na Mangart. Srečali smo ga v podjetju Iret, kamor je prišel po dva primopredajnika. ki ju bo rabil za prihodnjo ekspedicijo. Izrabili smo priložnost in ga najprej vprašali, kam je namenjen in kaj mu pomenijo taki vzponi.
»Grem v Karakorum, na neosvojeni severni vrh Broad peak na severu Pakistana. Gora je visoka 7.600 metrov in ima tri vrhove. Glavni vrh so leta 1957 osvojili Hermann Buhl, Kurdinberger in še dva avstrijska alpinista. Na srednjem vrhu pa je bila v 70. letih poljska ekspedicija, na zadnjem vrhu, to se pravi tretjem pa še ni bilo človeške noge. Lahko bi rekli, da je to zadnji vrh v Karakorumu, ki še ni bil osvojen.* . »Preplezati to goro (iz katerekoli strani jo gledaš kaže velike, rekel bi velikanske težave) bi pomenilo velik uspeh. Že lani sem poskusil, vendar je zaradi slabega vremena poskus propadel. Upam, da bo letos bolje, saj sem dobro pripravljen. V teh zadnjih letih sem pa pridobil veliko novih izkušenj in mislim, da bo tokrat šlo.«
»Kako se pripravlja alpinist na tako ekspedicijo?«
»Prav gotovo tri ali šestmesečni trening ne pomeni dosti. Rekel bi, da je to, vsaj zame, že življenjski trening. Leta in leta se na to postopoma pripravljam: plezam namreč že 15 let in moje plezanje je bilo postopoma vedno težje. Himalaja in plezanje sta bila vedno moj življenjski cilj. Če pomislimo, da se bom podal tja gor sam in če uspem, bo zame to vrhunec, kar pa bi bil tudi za vsakega alpinista, ki se poda na tako zahtevno goro.«
»Ta avantura je že stekla … Kaj pa mislite za bodočnost?«
»Imam že nekaj programov, ampak o tem kasneje. Po Himalaji bom seveda, nekaj časa miroval: če se mi vzpon posreči, bo zame ta podvig velikanske važnosti.«
»Vsaka ekspedicija je tudi finančno breme …«
»Prav gotovo. Pomagam si tako, da kot izvedenec pregledujem in kontroliram razne materiale (alpinistične seveda) in potem sodelujem s podjetji. Seveda pa je v Italiji tako imenovana sponsorizacija zelo težka, zato si pomagam kot sem že omenil.«
»In kdaj boste odšli na pot v Himalajo?«
»Odpotoval bom 26. aprila. Kdaj bom na vrhu, tega še ne vem točno, vse je odvisno od vremena. Prav gotovo pa bo to nekje po drugi polovici ali pa konec junija.«
M. Šušteršič
