Številni alpinisti na Everest
V jesenski nepalsko-italijanski odpravi tudi naš zdravnik dr. Andlovic
LJUBLJANA – V predmonsunskem obdobju bodo vesine Everesta oblegali številni alpinisti – Poljaki po prvenstveni smeri v J stebru, Španci po normalni smeri prek Južnega sedla, s severne strani pa Kitajci in Japonci. Začel pa se je tudi že uvodni ciklus pomonsunske odprave, ki so jo pripravili Italijani in Nepalci.
Jožeta Andlovica iz Nove Gorice, ki je bil kot zdravnik že na treh naših himalajskih odpravah (65, 69, 74), lani pa je vzgajal prvo generacijo nepalskih gorskih vodnikov, so organizatorji te odprave pregovorili za sodelovanje. Ob potrditvi te novice je še povedal: »Pretežni del ekspedicijskih tovorov že pluje v Indijo in še pred monsunom ga bodo z letali prepeljali v Luklo. Naš odhod pa je predviden za 26. julij: poleteli bomo iz Benetk v Frankfurt, potem pa naprej. Velika novost je, da se nam bo pridružil tudi Kurt Diemberger, alpinist, ki ima poleg pristopa na Everest in še na pet drugih osemtisočakov, za seboj tudi uspešno pot filmskega snemalca. Udeležence iz Nepala pa tudi večinoma poznam, saj so bili lani v naši šoli.«
F. S.
Četrtič alpinistični razgledi
Težave skupine zanesenjakov, ki prispeva k razgledanosti alpinistov
LJUBLJANA – Skupina zanesenjakov, ki si je zastavila nalogo, da bo skrbela za še boljšo razgledanost alpinistov, je morala tokrat ne le pripraviti vse gradivo in ga urediti ter izpisati matrice, temveč tudi zapravljati čas ob zastarelem razmnoževalcu. Sedaj pa morajo bilten razposlati po vsej Jugoslaviji.
Naslovnica nove številke AR je delo Rada Krpača. V ovalni preglednici je uspel zelo domiselno združiti vse nevarnosti, ki prete gornikom. Uvodnik pa je prispeval France Malešič.
Tudi ves drugi prostor na ovitku je dobro izrabljen. Vsebuje pregledno skico Fanskih gor z dvema fotografijama (med tekstom pa poročilo Ž. Perka), uporabo »garda vozla« in skici dveh smeri (Albatros in El condor pasa) v Anič kuku, ki ju je skupaj z opisom pripravil I. Tomazin. O pionirjih alpinizma ter Piz Badile je gradivo spet zapisal B. Mlač. Polemiko o premikih v našem alpinizmu so prispevali I. Tomazin, J. Humar in F. Knez, nekaj o našem planinskem filmu je pisal J. Ulčar, ne manjka pa seveda novic in poročil.
F.S.
Načelniki bodo zborovali
V alpinizmu je čutiti potrebo po boljši organiziranosti
LJUBLJANA – Jutri ob 16,30 bo v prostorih centralne planinske knjižnice (PZS) v Ljubljani redni spomladanski zbor načelnikov AO in AS. Čeprav je zbor že tradicionalen in je tak tudi dnevni red – problematika AO, registracija, Paklenica in druge akcije – bi zbor moral vsaj nakazati nekaj pomembnih rešitev.
Kako je s kategorizacijo, kaj sta alpinizem in planinska organizacija na sploh z njo pridobila, kaj pri kategorizaciji še ni dobrega in kako jo najprimerneje uveljaviti? Vzporedno s tem se nakazuje tudi vprašanje selekcij. Posebno pozornost terjajo tudi vadba, vzgojne akcije ter vse večja množičnost v alpinizmu, s tem v zvezi pa tudi varnost v gorah. Uresničevanje vseh teh zamisli bo mogoče le z boljšo organiziranostjo. Kjer ta šepa, ne bo mogoče narediti veliko. Ob prvomajskih srečanjih se to kaže že nekaj časa, pa tudi sicer je čutiti, da je potrebno organiziranosti posvetiti več pozornosti.
F. S.
Četverica v alpskem slogu na Dhaulagiri
Obdobje ekspedicijskega sloga in velikih odprav na osemtisočake je že preteklost
LJUBLJANA – Večkrat smo že izgubili stik s svetovnim alpinističnim vrhom, in to iz različnih razlogov. V petdesetih letih je propadel poskus organizirati prvo himalajsko odpravo. Le v spopadu z mogočnimi himalajskimi stenami smo bili še pravočasni in vzpon prek južne stene Makaluja ter Zahodnega grebena Everesta sta utrdila sloves naših alpinistov. Toda obdobje ekspedicijskega sloga in velikih odprav je takorekoč že preteklost.
Prek hindukuških sten, kjer so odprave že v veliki meri nadomestile male skupinice, ki se v povsem alpskem slogu vzpenjajo tudi prek najvišjih sten, prodira nova kvaliteta vse bolj tudi v Himalajo. Cilji postajajo vse bolj zahtevni.
Poljaka Vojceh Kurtyka in Ludvig Wilczynski, Anglež Alec MacIntier ter šamoniški vodnik Rene Gillini so, denimo, že na poti pod 2300 m visoko vzhodno steno Dhaulagirija (8167 m), ki se nadaljuje še s 350 m strmega predvršnega grebena. Računajo, da bodo za vzpon potrebovali vsega 3-4 dni, njihovi nahrbtniki pa bodo težki vsega deset kilogramov. Zato pa bodo med aklimatizacijskimi vzponi po normalni smeri (SV greben) postavili nekakšno pribežališče na višini 7800 m. Izkušenj jim ne manjka, najbolj znano imata za seboj Kurtyka in Intier, ki sta prav tako v alpskem slogu preplezala leta 1977 Koh-e-Bandake, leto kasneje pa Čangabang.
In naši alpinisti? V srednjeročnem načrtu je tudi južna stena Dhaulagirija v alpskem slogu, toda šele leta 1982. Bo do takrat še nepreplezana? Poskušal je namreč že Messner, pa tudi Japonci.
FRANCI SAVENC
ALPINISTIČNE NOVICE
V Klemenči peči
Člani AO Kozjak so v soboto 19. marca plezali v Klemenči peči. Tone Gliha in Tone Golnar sta opravila 2. ponovitev Knezove »Gošarske« smeri. Gliha je potem z Ljubom Hanslom opravil še drugo ponovitev Levega raza, nato pa še prvo ponovitev Smeri čez plošče. Splezala sta tudi na vrh Zoba (III), trije pa so sestopili po Smeri mimo Zoba.
Le en vzpon
Lojze Cajzek (Celje) in Franček Knez sta v nedeljo 30. marca lahko opravila le en vzpon – Raz Strelčeve peči (IV +). Skala je bila namreč precej mokra, potem pa je začelo še snežiti.
V steni manj klinov
Roman Cerar (AS Delo) in Barbara Kašnik (AO Domžale), ki sta 2. marca (samo dan za Knezom in Topolovcem) opravila drugo zimsko ponovitev Verine smeri v Štruci, sta 1. t. m. preplezala tudi Varianto Medo (verjetno šele 4. ponovitev in 1. žensko) v Ospu. Cerar, ki je opravil tudi prvo ponovitev, je opazil, da je v steni sedaj komaj tretjina klinov, tako da bi bila ocena V, A O in ne več V-, Al. Dve celjski navezi pa sta ponovili smer iz leta 1977.
V gosteh danski planinci
V soboto 29. marca je v Jugoslavijo pripotovalo s posebnim avtobusom 40 članov Danskega alpinističnega kluba. Vodi jih predsednik kluba zagrebški alpinist Dolfi Rotovnik, ki sedaj živi na Danskem. Del udeležencev izleta bo plezal v Paklenici, drugi pa imajo v načrtu ture po Južnem Velebitu.
Prek 5000 obiskovalcev
Razstava Muhameda Šišiča, ki je bila v Umetniškem paviljonu sarajevske Skenderije (90 fotografij, prek polovico barvnih, z dokumentarno, biografsko in umetniško vsebino) prvi dan je že (20. marca) privabila 500 ljudi, v desetih dneh pa računajo, da si jo je ogledalo okoli 5000 ljubiteljev gora. Posvečena je bila 50-letnica alpinizma v BiH.
XVII. Štuparjev memorial
V nedeljo 13. t. m. bo na Kamniškem sedlu tradicionalni veleslalom za Stuparjev memorial, ki ga prireja AO Kamnik. Alpinisti in planinci tekmujejo tudi ekipno (po 3 najboljši), alpinistke in planinke pa le posamično. Potrebna pa je seveda registracija – KA (za alpiniste) in plačana članarina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni (tel. 061/731-345) do petka opoldne, v soboto popoldne do 17. ure pa v koči na Kamniškem sedlu. Žrebanje bo ob 19. uri, v nedeljo ob 7. uri pa razdelitev številk (plačilo kavcije 200 din) in ob 9. uri štart žensk, pol ure kasneje pa še moških. Razglasitev rezultatov bo ob 15. uri v Kamniški Bistrici.
V primeru slabega vremena ali neugodnih snežnih razmer bodo spremembo objavili v petek med radijskimi obvestili ob 15. uri.
Domžale — Niš: vzpon na Kilimandžaro
Planinsko-smučarsko društvo »Medicinar« iz Niša in AO Domžale, ki že nekaj časa dobro sodelujeta predvsem na vzgojnem področju, organizirata od 1. do 21. julija popotovanja katerega cilj je Kilimandžaro, najvišji vrh Afrike. Odpravi se lahko priključi nekaj kandidatov iz drugih društev; informacije posredujejo vsak četrtek ob 19.30 v prostorih PD Domžale, Krakovska 26. In še stroški okoli 28.000 din.
Za vzgojo nepalskih GV
Konec maja bo v Nepal odpotovala šesterica naših alpinistov, gorskih vodnikov in inštruktorjev: Stane Belak, Danilo Cedilnik, Zvone Korenčan, Vanja Matijevec, Bojan Pollak in Vlado Schlamberger. Ti bodo poldrugi mesec učili nove nepalske gorske vodnike v šoli, ki je prispevek naše države k razvoju prijateljskega Nepala. Upajo, da bodo letos lahko tečajnikom ponudili še več napisanega gradiva (tudi v njihovem jeziku) in ob polni zasedenosti kapacitet morda opravili tudi kako težjo turo.
Reznickova obiskala Poljakinje
Felicitas von Reznicek, švicarska alpinistka, ustanoviteljica in predsednica združenja alpinistk z vsega sveta je obiskala Poljsko. V spremstvu Wande Rutkiewicz je imela srečanja z alpinistkami v Varšavi, Krakovu, Gdansku in Zakopanih, opravila pa je tudi nekaj izletov v Visoke Tatre. Po obisku gora je izjavila: »Že dolgo sem si želela spoznati gore, odkoder izvirajo najbolj uspešne alpinistke sedanjega časa«.
Največji alpski klub v VB
Največji planinski kolektiv (po članih) v Veliki Britaniji je podružnica Avstrijskega alpskega društva, ustanovljena leta 1948 v Londonu, kraju, kjer je bilo 22. decembra 1857 ustanovljeno prvo planinsko društvo na svetu! Članstvo je številno zlasti zaradi ugodnosti, ki ga ima. ÖAV ne izdaja le članskih izkaznic, ki omogočajo popuste v njihovih kočah, deluje tudi kot informativni center in organizator tečajev ter tur v Alpah, štirikrat letno pa izdaja tudi svoj bilten. In ne nazadnje, člani so lahko vsi, ne le vrhunski alpinisti, kot je običajno v angleških klubih.
Kramarjevemu smuku ob rob
O rekordni udeležbi na tradicionalnem Kramarjevem smuku, ki je bil 30. marca pod Storžičem in zmagovalcih v posameznih kategorijah smo skopo že poročali. Nekaj podatkov pa moramo za pravilno osvetlitev le še dodati. Prek 300 udeležencev (alpinistov in planincev ter pionirjev), uvršča tekmovanje v najvišjo kategorijo. Odlična organizacija ter dobro pripravljena proga pa so prispevale k uspehu prireditve.
O pomenu tovrstnih tekmovanj pa govore drugi podatki. Npr. ta, da je bilo uvrščenih kar 18 alpinistk, da so prišle celo iz oddaljenih krajev kot je Slovenska Bistrica in Koper, da so trije odseki (Idrija, Šmarna gora in Rašica) poslali kompletne ekipe itd. Še bolj impresivne številke pa so pri alpinistih: 59 uvrščenih posameznikov, 15 ekip, udeleženci pa praktično iz vse Slovenije – od najboljših plezalcev in udeležencev odprav, do pripravnikov, ki se z alpinizmom šele prav seznanjajo.
Zagrebške vzgojne akcije
V Zagrebu dobro skrbe za planinsko vzgojo. Po seminarju za inštruktorje alpinizma jeseni so od 21.-23. marca organizirali prvi hrvaški seminar za zaščito narave. Udeležilo se ga je 40 planincev iz 15 PD, vodil pa ga je mr. Željko Kašpar. Po seminarju so sledili izpiti za naziv »Čuvar prirode planine«.
Sredi dela so tudi tri šole. O alpinistični smo nekajkrat že poročali, planinska se je začela 12. marca in bo trajala do 4. maja, speleološko pa imajo v načrtu za obdobje 26. marec- 7. maj. Obe obsegata poleg predavanj seveda tudi izlete in vaje na terenu.
Turni smuk z Rodice
V nedeljo 13. t. m. bo Bohinjski AO priredil turni smuk z Rodice. Zbor bo na Orlovih glavah, odhod pa med 9.30 in 10. uro. Z vrha Rodice bo spust nazaj na Vogel, kjer bo mogoče nadaljevati smučanje ob vlečnicah, za izkušenejše pa bosta dve možnosti. V primeru dobrih snežnih razmer smuk pod Raskovcema na planino Poljana in dalje proti vasi Polje, če pa bodo razmere slabše, pa spust na planino Suha in dalje v Ribčev laz. V primeru slabega vremena pa ture ne bo.
Na Grenlandijo
Člani mariborskega PD Kozjak so sklenili, da bodo v začetku junija poslali odpravo na Grenladijo. S tem bodo mariborski alpinisti počastili 70- letnico rojstva Edvarda Kardelja, ljubitelja gora in narave.
Deset alpinistov iz Maribora, Velenja, Kranja in Slovenske Bistrice bo skušalo osvojiti več vrhov v območju Blasvilla. Alpinistom bodo pomagale številne organizacije združenega dela, predvsem pa delavci »Ingrada« iz Ljutomera, ki bodo zanje izdelali polarne sani.
Na Ojstrico pri Lokvah – s smučmi
Čeprav se je zima že poslovila od nas, je na Goriškem še zmeraj možno smučati, in sicer na Ojstrici (1358 m) v Trnovskem gozdu, v neposredni bližini Lokev. Na tem hribu je še dober meter snega, ki med redko poraslimi smrekami in bukvami omogoča prijetno pomladansko smuko.
Tja gor se lahko pripeljete z avtom do konca Lokev, oziroma Poncal, odkoder je še manj ko ura hoda do vrha Ojstrice. Pot ni markirana, vendar ne boste zgrešili, če se držite trase gozdne ceste, speljane pod vrh tega hriba, odkoder je čudovit razgled po Trnovskem gozdu in proti Alpam.
Ob sestopu se lahko odločite za isto pot, ali pa jo uberete proti Mali Lazni, odkoder se lahko s smučmi spustite do Ponca.
Marljivi planinci v Idriji
Markacisti so izdelali vodič po idrijsko-cerkljanski planinski poti
IDRIJA – Idrijski planinci so na občnem zboru ocenili svoje delo v preteklem letu. PD Idrija je bilo lani zelo uspešno na vseh področjih. Marljiv je bil mladinski odsek. Planinska šola, taborjenje na Komni, uspešni orientacijski pohodi, vse to je poglavitna dejavnost tega odseka, ki ima večje število mentorjev in vodnikov, vendar še premalo za tako razvejanost.
Velik je uspeh idrijskih alpinistov, ki so opravili številne vzpone. Največji uspeh so dosegli v slovenski odpravi na Pamir.
Člani markacijskega odseka so končali idrijsko – cerkljansko planinsko pot ter izdali vodič po njej, uspešen pa je bil tudi gospodarski odsek.
Na občnem zboru je zastopnik PZS izročil dolgoletnim zaslužnim članom zlate, srebrne in bronaste častne znake.
J. J
Oče in hči omahnila v prepad
BOROVNICA, 6. aprila – Danes okrog 16. ure se je v Peklu pri Borovnici smrtno ponesrečila 4-letna Andrejka Kušar iz Ljubljane, Nahlikova 1. Nesreča se je pripetila , ko se je družina Kušar vračala z nedeljskega izleta v Peklu. Ko so bili na pol poti namenjeni v dolino, so pri slapovih hoteli po bližnjici do avtomobila. Pri tem je oče, 33-letni Andrej Kušar hodil spredaj in vodil ženo in hčerki. Na strmi in nevarni poti se je Andrej Kušar z eno roko oprijel korenine, z drugo pa je objel malo Andrejko in jo hotel prenesti na varno. Pri tem se je korenina odtrgala. Oče in hči sta omahnila po skalovju 300 metrov globoko. Mala Andrejka se je pri padcu ranila tako hudo, da je umrla na kraju nesreče, njenega očeta pa so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico. Materi, 26 letni Zlati Kušar in njeni hčerki 5-letni Katarini Kušar se ni zgodilo ničesar. Prvi so priskočili na pomoč mladi reševalci planinskega društva Borovnica, ki so očeta in hčerko prenesli iz grape v dolino.
Ž.H.
Požrtvovalni gorski reševalci
MOJSTRANA, 6. aprila – Mojstranski gorski reševalci so se lani osemkrat odzvali klicu na pomoč z gora. Niti ena akcija ni bila v težjih predelih Triglavskega pogorja, ki ga »pokrivajo«. Za zahtevna stenska reševanja Mojstrani nimajo dovolj opreme. Imeli so tudi dve iskalni akciji. Štirinajst dni so iskali alpinista, ki je odšel v gore, pa ni vpisal kam gre. Slučajno so ga našli pod Stenarjem-mrtvega. Konec leta pa so iskali alpinista, ki je odšel v Severno steno, kjer ga je presenetilo slabo vreme. Krajanom Mojstrane so reševalci v akciji NNNP pokazali tudi izurjenost in usposobljenost za klasična reševanja.
Na letni konferenci so pohvali dobro sodelovanje z delavci uprave javne varnosti z Jesenic, ki jim pomagajo s sistemom zvez in prevozi. Albin Vengust, načelnik slovenskih gorskih reševalcev pa je na konferenci dejal, da je mojstranska ena najbolj obremenjenih in najboljših reševalnih postaj in da bo komisija pri GRS na Kredarici uredila in opremila zanje posebno reševalno shrambo.
M. Kunšič
Na severu Italije je v znanem smučarskem središču Cervinia snežni plaz zasul skupino smučarjev, med katerimi je eden umrl, na Mont Blancu pa je zaradi plazov v dveh nesrečah izgubilo življenje enajst planincev. Precej plazov so sprožili sami smučarji, ki so smučali zunaj označenih prog. Zato opozorila naših vremenoslovcev pred plazovi prav gotovo niso odveč.
Govorica številk v PV Sto tisoč planincev
Planinske postojanke v Sloveniji je preteklo sezono obiskalo več kot poldrugi milijon ljudi – Analiza nesreč v preteklem letu
LJUBLJANA – Vsak bralec doživlja branje, ki je pred njim, po svoje. Zato se najbrž precejšnji del rednih naročnikov Planinskega vestnika ne bo strinjal z mojim občutkom, da sta osrednja prispevka aprilskega zvezka tista, ki govorita brez besed in fraz z nezmotljivo igro številk.
Iz njiju povzemam, da nas je planincev danes tudi uradno gotovo že sto tisoč (31. decembra 1979 nas je bilo 99.770), da smo torej naša najmočnejša telesno-kulturna armada, vojska prijateljev narave, rednega telesnega utrjevanja, privržencev hoje in doživljanja lepega. Številke pa govore tudi o številu naročnikov Planinskega vestnika; o investicijah za nadelavo, popravilo in markiranje potov v letu 1979 (1.484.128,-din ali 30.889,- manj kot v letu 1979); o gradbenih investicijah (26.472.612,-din ali 5.806.701,- več kot v letu 1978); vestnik vsebuje tudi pregled planinsko-smučarskih nesreč in reševalnih akcij, katerih skupni stroški so bili 194.894 din in pregled zmogljivosti, obiska in nočitev v planinskih postojankah v letu 1979. (Slovenske planinske koče je v sezoni 1979 obiskalo prek milijon in pol obiskovalcev). Ti podatki govore o planinski organizaciji in planinstvu sami po sebi močneje kot raznovrstne tirade.
Nič manj pomemben se mi ne zdi prispevek Pavle Šegule: »Nesreče in snežni plazovi v letu 1979«. Kot po vsem alpskem prostoru, si tudi pri nas prizadevamo analizirati nesreče in priti do vzrokov zanje. S tem dobimo tudi orožje, kako nesreče učinkovito preprečevati, saj poznamo njihov povod in se z obveščanjem in vzgojo lahko nanje pripravimo. Med najpogostejšimi vzroki, če na tem mestu navedem samo nekatere, so: neprevidnost 27 %, precenjevanje sposobnosti 16 %, nepravilna oprema 11 %, neizkušenost 11 %. K temu pa je treba dodati, da »zdrsi« pobirajo največ žrtev – kar 30 %.
Seveda pa je v aprilski številki Planinskega vestnika dovolj tudi drugačnega branja. Tine Orel se oglaša ob 70-letnici Marjana Lipovška, alpinista, profesorja na akademiji za glasbo, komponista in pianista, esejista in planinskega pisatelja, F. V. pa ob 60-letni-ci Mirka Šoštariča, čuvarja narave in planinca. Radijska tehnika M. Culiberg in S. Šetina sta prispevala svoje zapise iz baznega tabora – Everest 79. Lepo se bere Milana Vošanka »Septembrsko sonce«, zapis o plezanju v Zahodnih Julijcih in Dolomitih.
Rubrika »spomini« je spet bogata.
STANE UREK
