Alpinistične novice 15/1979

Stena nad Ospom vabi

LJUBLJANA – Slovenskim plezalcem je skoraj neznana, do 180 m visoka in večinoma previsna stena nad vasjo Osp (4 km zahodno od Črnega Kala), pa vsekakor zasluži pozornost in obisk. To je edina »prava« stena – pravzaprav gre za mogočen odlom nad izvirom kraške rečice, ki nima niti vrha v alpskem stilu, ker se zgoraj izteka v prostrane planote – ki je vse leto preplezljiva v poletnih razmerah. Opaziš pa jo šele zadnji trenutek, ko dospeš v sredo vasi, pri mostu. Tu je tudi odcep steze, ki pelje k njenem vznožju.
V tem divjem in slikovitem predelu so tržaški plezalci, med katerimi je bil tudi Luciano Cergol, ki je Slovenec po rodu in tekoče govori naš jezik, speljali že dve drzni tehnični smeri. V soboto, 24. marca sta Staro smer (Osp 77) ponovili dve navezi: Tine Mihelič – Janez Rupar (Akademski AO) in Milan Vošank (Ravne) – Davorin Žagar (AAO). Zadnja dva sta morala zaradi teme, vstopili so namreč šele ob 10. uri, bivakirati raztežaj pod robom stene. Po vpisih v knjigi sta razbrala, da je bilo pred njimi 34 navez (!) iz Trsta in Italije. V sosednji smeri (Magična goba ali Osp 78) pa sta naša prva ponavljalca Janez Skok in Tomaž Škoberne (oba AAO) ugotovila, da je bilo pred njima 14 navez iz Italije. V nedeljo, 1. t. m,, sta potem smer ponovila še Rok Kovač in Andrej Škafar, prav tako člana Akademskega AO. Pozna se, da so si člani tega odseka takoj po prvi naši ponovitvi pripravili opis in skico ter vse skupaj razmnožili. Ogledujejo pa tudi že sosednje »stenice«, ki so sicer nekoliko nižje, toda zanimive.
Obe smeri sta približno enako težavni (A2e, V+), stena je visoka nekako 180 m (od tega je skoraj 100 m previsa – morebiten umik s spuščanjem po vrvi ni mogoč!), čas plezanja pa 5 – 10 ur. Potrebna oprema: dvojna vrv, dve lestvici na osebo, majhen izbor klinov (za vsak primer), vsaj 30 vponk, zanke. (Obe smeri sta opremljeni z izredno zanesljivimi klini, zvečine svedrovci, med katerimi pa je ponekod kar precejšen razmak!). K temu pa moramo dostaviti še, da je do stene le deset minut in da je prisojna. Na prosto preplezljivih mestih je skala izvrstna, podobno kot v bližnji Glinščici, sicer pa je večinoma potrebno viseti v lestvicah — dež pa zaradi previsnosti prav nič ne moti.
Smer imenovana Magična goba (Fungho Magico) teče naravnost čez previse v osrednjem delu stene; vstop je tik desno nad velikansko votlino z jezercem. Opis ni potreben, saj vodi naravnost gor in je potrebno slediti le klinom (6 raztežajev). Stara smer (Vecchio) pa ima vstop kakih 50 m bolj desno nad votlino, v kotu pod razbito zajedo. Od tod vodi naravnost navzgor (15 m) na polico, nato pa levo čez plošče do izrazite previsne zajede. Dalje za klini čez previse do police tik pod robom stene. Po polici raztežaj levo in po zajedi (že skupaj z Magično gobo) na rob. Dolžina: 7 raztežajev. Sestop levo čez pobočje v vas (45 minut).
Za konec morda le še to: stena je vsekakor vredna obiska, vse smeri nudijo, če ne drugega, vsaj dober preskus sposobnosti. Je pa še nekaj – v neposredni bližini so še lepe možnosti za prvenstvene vzpone (do 100 m).

F.S.

Zbor načelnikov bo 17. t. m.
Vodstvo Komisije za alpinizem PZS se je odločilo, da bo letošnji zbor načelnikov šele v torek, 17. t. m. ob 16.30 v prostorih Doma slovenskih planincev »Zlatorog«, Ljubljana – Dvoržakova 9. Dnevni red je običajen: poročilo, diskusija o njem, razrešnica in volitve ter razno, da je pa dovolj možnosti tudi za sklepe, ki naj bi poživili delo slovenskih AO in AS in seveda tudi komisije same. Teden dni pred zborom, torej jutri, pa bo še zadnja seja KA.

Srečanje alpinistk v Dauphineji
V času od 1. do 7. julija bo v Dauphineji (Francija) srečanje alpinistk GHM, ki se ga bodo udeležile tudi naše predstavnice. Ekipo bo vodila Nadja Fajdiga, v njej pa bo še nekaj izbranih plezalk. Komisija za alpinizem PZS poziva vse AO in AS, da prijavijo svoje kandidatke, ki ne smejo biti mlajše od 18 let, sa-mostojno morajo obvladati plezanje IV. težavnostne stopnje (v ženski navezi) in imeti morajo najmanj dve leti alpinističnega staža. Prijave je potrebno poslali najkasneje do 30. t. m., komisija pa bo h kritju stroškov lahko prispevala le do 1.000 din na udeleženko.

Izpiti za inštruktorje
Podkomisija za vzgojo KA PZS razpisuje redne izpite za inštruktorje alpinizma, ki bodo predvidoma v drugi polovici meseca maja. Kandidati morajo biti stari najmanj 19 let, imeti morajo vsaj eno leto staža kot alpinist, vsaj 45 vzponov in aktivno morajo sodelovati pri vzgojnem delu AO oziroma PD. Prijave (izpolnjen obrazec za kartoteko, priporočilo PD in seznam vseh vzponov na predpisanem obrazcu) je potrebno poslati do 20. t.m. K temu povejmo še, da obsega izpitni program celoten program AŠ, ki je bil objavljen v skriptah leta 1975 in bo v kratkem spet izšel v prečiščeni obliki. Pomembno pa je tudi to, da mora imeti vsak AO vsaj enega IA, trenutno pa tega pogoja ne izpolnjuje kar 33 odstotkov naših alpinističnih kolektivov.

Ličen in obširen program
Po programu, kakršnega je tudi letos pripravilo PDS »Velebit« Zagreba za člane in zainteresirane, bi se najbrže lahko zgledovali vsi, še posebno glede na obsežnost in grafično podobo. Lična knjižica formata 11 x 15 cm ima 16 strani polnih opisov akcij, napotkov za vključitev v delo itd. Vsakdo najde v njej svoj interes, tisti, ki se želi vključiti v alpinistično, orientacijsko ali speleološko šolo, v planinski tečaj, oditi na prvomajsko srečanje alpinistov v Paklenici, ki ga organizira AO Velebit, prihajati na sestanek foto sekcije, obiskati njihovo knjižnico itd. Res vredno posnemanja.

32 udeležencev iz 14 PD
Na zimskem alpinističnem tečaju, ki je bil od 25. marca do 1. t. m. na Komni in sta ga vodila Zvone Korenčan in Drago Metljak, je sodelovalo kar 32 udeležencev in 10 inštruktorjev. Še bolj kot število pa razveseljuje dejstvo, da jih je bilo največ iz PD, ki ali še nimajo svojega alpinističnega kolektiva ali pa je ta zelo šibak.
Vreme so imeli ves teden, razen sobote dopoldan izredno slabo, v sredo je bila vidljivost med vzponom na Bogatin celo le nekaj metrov. Pa kljub temu so bili na koncu vsi zadovoljni, tečaj je morda celo bolje uspel kot bi, če bi bilo vreme lepo. Tečajniki so se namreč seznanili z vsemi zahrbtnostmi zimske narave v gorah – s sneženjem in globokim snegom, težavnim gaženjem, hojo na smučeh, opastmi itd.

Značke za Alpamayo
Značke, ki so jih pripravili organizatorji kranjske odprave »Alpamayo 79« so že v prodaji (20 din). So v velikosti 13 X17 mm, izdelane v emajliranem aluminiju, ozadje je modro, sam emblem pa bele in oranžne barve. Odpravo, ki ima pripravljene tudi posebne pozdravne razglednice organizirajo v počastitev 80 – letnice PD Kranj.

V Klemenči peči
V soboto, 24. marca, so plezali člani AO Kozjak iz Maribora v Klemenči peči v Logarski dolini. Steno, ki sta jo pred njimi »odkrila« Celjana, so preplezali v dveh smereh, toda žal ne vedo, ali sta prvenstveni. Za vsak primer pa so ju tudi poimenovali. Smer čez plati sredi stene (V+/IV-V, 150 m, 4 ure), ki sta jo preplezala Ivo Veberič in Zdenko Zorič – Kozjaška, smer po JZ grebenu (IV/II-III, 160 m, 2 uri), preplezala sta jo Tone Golnar in Ljubo Hanzel pa Mimo zoba.

Zmagovalci osemtisočakov
Šerpe so si z vzponi nad 8000 m prislužili značko snežnega tigra, v SZ dobe zmagovalci vseh štirih njihovih sedemtisočakov značko snežnega barsa in po svetu ustanavljajo vse vrste klubov tistih, ki se povzpno nad te magične višine. Pred kratkim so ga ustanovili tudi v ČSSR. Patronat je prevzel kombinat Zetor iz Brna, v njem pa je 11 češkoslovaških alpinistov, ki so se povzpeli na Nanga Parbat in Makalu. Medse so sprejeli tudi nekaj tujih alpinistov: Wolfganga Nairza (Avstrija, lani je bil na Everestu), Kazimira Glazeka (Poljska, srednji vrh Broad Peaka). Sedaj pripravljajo, da bi klub razširili še na Poljsko, kjer se jih je na vrhove nad 8000 m tudi že povzpelo 18, toda trije od njih so že pokojni.
Nekaj pa je tudi že alpinistk, ki se ponašajo z vzponi na vrhove nad 8000 m. Kitajka, štiri Japonke, dve Poljakinji in dve članici ameriške odprave na Anapurno.

Avstrijska odprava na Lhotse
Letošnjo avstrijsko odpravo, ki ima bazo z našimi na ledeniku Khumbu, vodi Erich Vanis (50) v njej pa so: Wolfgang Axt, Bruno Klausbruckner, Walter Knezicek, Hans Ladreiter, Peter Schier, zdravnik Wolfgang Schindler, Hanns Schell, Rainer Göschl in Iwan Ernar. Njihov cilj je vzpon po normalni smeri na tretji najvišji vrh sveta 8501 m visoki Lhotse, ki je desni sosed Everesta. Prav zaradi vsega tega ni nobena skrivnost, da bi se ob uspehu želeli izmenjati z našimi, vsaj eno navezo, da bi ponovili še vzpon na Everest.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja