Alpinistične novice 14/1983

Čeprav je vreme nagajalo, številni zahtevni vzponi

Krog alpinistov, ki se na ture temeljito pripravljajo, je čedalje širši – Za primerjavo bo potrebno prvič poseči tudi na tuje

Čeprav zadnje dni zimske alpinistične sezone raz­mere niso bile več najboljše in je ponagajalo tudi vreme, dobrih vzponov ni manjkalo. Pozna se, da je vedno širši krog tistih, ki se na ture temeljito pripravljajo, pa tudi zgledi vlečejo. Tisti, ki bodo pripravljali oceno zadnje sezone, pa bodo morali za primerjavo (prvič) poseči tudi na tuje. Tudi to je znak kvalitete.
Loška stena, mogočna veriga med Koritnico in Bavšico, ima v svojem ostenju že prenekatero zahtevno smer. Posebno obiskana pa ni, zato je vredno omeniti vsak vzpon posebej. Še posebno če je zimski. Emil Trat­nik, član AO Idrija pa ga je opravil celo sam. 13. t. m. kmalu po polnoči je odšel iz elektrarne v Logu, kjer se je domenil, da ga bo prijatelj od daleč ves čas spremljal. Še pred dnem je začel z vzponom po Lovski smeri. V odličnih razmerah – trd sneg, mesto­ma led, skale zasnežene – mu je šlo plezanje hitro od rok, vse do roba stene. Tu pa ga je ustavila velikanska opast. Zavaroval se je in pričel kopati. Toda polno uro je potreboval, da se je prekopal. Ob 16. uri je bil na vrhu, potem pa je krenil čez Balo v Bavšico in peš še v Bovec. To je bil šele drugi zimski vzpon. Centralni steber Rzenika (VI, 410 m) pa je 17. t. m. doživel že sedmo zimsko ponovitev, tretjo v zadnji sezoni. Opravila sta jo letos od­lično pripravljena Kranjčana Tomo Česen in Andrej Štremfelj. Šele ob 5. uri sta odšla od doma, ob osmih začela z vzponom, in ker sta imela s seboj le en nahrbtnik, razmere pa tudi niso bile slabe, sta bila zelo hitro prek roba stene. Od 15 raztežajev, kolikor jih ima smer, sta imela le v štirih nekaj snega. Po 12 urah sta bila že spet doma.
Vili Božič in Borut Kersnik sta 18. t. m. preplezala Grapo ob Šitah, verjetno zadnja letos v kolikor toliko ugodnih zimskih razmerah. Dva dni kasneje je Božič z Bojanom Stegnar­jem (vsi AO Radovljica) preplezal še Smer pastirja Jozla v Nad Šitom glavi.
Tržiška naveza Janko Meglič-Joža Rozman je 18. in 19. t. m. opravila drugo zimsko ponovitev Trikota v Dolgem hrbtu. Bivakirala sta vrh str­mega dela na plošči, kjer je bilo nekaj več (40 cm) snega. V soboto sta imela še šest raztežajev in po 19. urah sta bila čez rob stene. Spodaj so bile raz­mere ugodne, zgoraj pa je prhek sneg prekrivala skorja.
Stojan Golob in Miloš Kolšek, čla­na AO Novo mesto, sta 19. t. m. ob 6. uri pričela z vzponom po SV steni Dol­ške škrbine v želji, da opravita 2. ZP zajede Ekar-Jamnik. Vstopila sta po Diagonali in v poldrugi uri sta bila že v zajedi. Toda prva dva raztežaja, ki sta najtežja v steni, sta jima povzroči­la kar precej preglavic. Ker sta se z njima zamudila kar štiri ure, sta se v tretjem odločila ter prečila desno v grapo. Po njej je šlo spet hitro naprej in ob 15. uri sta bila že na robu stene. Potem sta šla hitro na Kokrsko sedlo in domov. To je bil namreč njun daleč najtežji zimski vzpon, kar velja tudi za celoten odsek, saj še ni dolgo, kar so se osamosvojili.
Janez Jeglič in Silvo Karo (oba čla­na AO Domžale) sta bila letos med najuspešnejšimi, sezono pa sta hotela končati še z enim velikopoteznim vzponom v Steni. Helbo sta namera­vala preplezati v kombinaciji s Čopo­vim stebrom. Žal pa jima vreme ni bilo naklonjeno in preplezala sta »sa­mo« Helbo (2. ZP, 14 h). Že v noči pred začetkom vzpona jima je razne­slo kuhalnik in s plezanjem sta (19.t. m.) pričela močno dehidrirana. Potem sta izgubila še par derez, ponoči je prek njiju zgrmel velik plaz (k sreči sta bila v luknji) in sneg je postal povsem mehak. V nedeljo, ko sta pre­plezala še zadnje tri raztežaje in je po skalah že tekla voda, jima ni preostalo drugega kot povratek. V treh urah sta se z vrvjo spustila po Peternelovi sme­ri, ki je bila tedaj edina še kolikor toliko vama za umik.
Da bo pregled zimske sezone 1982/83 popolnejši, pa še nekaj vzpo­nov, za katere smo izvedeli z zamudo. Zagrebška naveza Boris Čujič, Nino Kurtalj-Branko Ognančevič je 22. in 23. januarja (bivakirali so na Gradu) opravila prvi hrvaški zimski vzpon po Kratki Nemški v Steni. 5. februarja sta Franci Ferjan in Miha Žumer, čla­na AO Gorje, prvič pozimi preplezala Vzhodno smer v Steni, V dneh od 25. februarja do 1. t. m. pa so Zagrebčani Adamič, Barišič, Butkovič in Kučinič prečili Kamniške Alpe od Krvavca do Kamniškega sedla.

Dobre priprave so ponavadi že pol uspeha
Načrt odprav zagotavlja nadaljnji razvoj našega al­pinizma
V Nepal so odpotova­li Tone Škarja (vodja), Filip Bence, Tone Golnar in Peter Podgornik, njihova naloga pa je preučiti severne vesine Jalung Kanga (8505 m), zahodnega vrha Kangčendzenge, ki doslej še niso bile preple­zane. To bodo opravili v okviru nepalskojugoslovanske odprave, ki naj bi po novi smeri opravila drugi pristop na Džongsang (7473 m). Če pa bo šlo vse po sreči – za druge je namreč to področje zaprto – bodo raziskali še možnosti za vzpone na nekatere še neosvojene vrho­ve tam okoli.
Osrednji letošnji cilj pa je J stena Ana­purne (8091 m). Oprava bo štela le pet mož, v Nepal pa bo, kakor kaže, moral posebej potovati le eden. Drugi ga bodo počakali kar na terenu, po splitski odpra­vi in inštruktaži nepalskih GV. V Hima­lajo bodo prvič potovale tudi društvene odprave. AO Matica si je za cilj izbral S steno Gangapurne (7455 m), Celjani J steno Gaurišankjara (7146 m), cilj meša­ne odprave v indijski Garval pa še ni znan. Kranjčani se odpravljajo v Pamir, v Kavkaz pa naj bi za zamenjavo odšli dve skupini. Tudi v Ande bo odšlo nekaj skupin (28. maj-9. julija), ki pa še niso dokončno oblikovane. AO Rašica name­rava v steno Salcantaya, AO Radovljica v Cordillero Real, konec jeseni pa AO Domžale v Patagonijo.

XI. tekmovanje Trofeo Mezzalama
V italijanski organizatorji tudi letos vabijo naše alpiniste smučarje na tra­dicionalno tekmovanje Trofea Mez­zalama, ki bo od 5. do X. maja na pobočjih Monte Rose. Žal vprašanje uradne udeležbe naših zastopnikov na takih tekmovanjih še vedno ni ureje­no, sodelovati pa bi vendarle veljalo, čeprav je tekmovanje izredno zahtev­no. Kandidati naj se javijo komisiji za alpinizem PZS.

V nedeljo turni smuk z Rodice
V nedeljo (3. aprila) bo tradicionalni turni smuk z Ro­dice prek Suhe proti Ribčevem lazu. Bohinjski alpinisti vabijo vse, ki se jim nameravajo pridružiti, da se zbe­rejo na Orlovih glavah med 9. in 9.30.
V primeru slabega vremena smuka seveda ne bo.
Z Gorenjske pa so se oglasili orga­nizatorji Triglavskega turnega smuka. Podrobnosti sicer še niso vedeli pove­dati, vendarle je treba računati na ne­deljo 10. aprila. Podrobnosti in kakš­ne so razmere, bomo še poročali. Za sedaj le opozorilo: za smuk naj se odločijo le kondicijsko in tehnično dobro pripravljeni planinci in smu­čarji.
Ker je snežna odeja tanjša kot običajno, so pohiteli tudi organizatorji Koroškega veleslaloma, ki je eno izmed treh tekmovanj za smučarsko prvenstvo slovenskih alpinistov. Tek­ma bo v soboto (da bi imeli potem več časa za pogovore in ogled diapoziti­vov v koči na Grohatu) 16. aprila. Prijave je potrebno poslati na naslov: Milan Savelli, Pristava 35 – 62393 Črna.
Kdaj bo Štuparjev memorial, ki je vsako leto na snežišču pod Kamni­škim sedlom, pa nam vodstvo AO Ka­mnik še ni sporočilo. Toda glede na razmere in spremembe koledarja, se kaj lahko zgodi, da letošnje smučar­sko prvenstvo slovenskih alpinistov ne bo popolno.

V petek zbor alpinistov
Komisija za alpinizem je potrdila datum zbora slovenskih alpinistov, ki bo 1. aprila, pričel pa se bo že ob 17. uri v Domu Svobode v Šentvidu nad Ljubljano. Načelnik KA Drago Metljak je povedal, da bo po njegovem uvodu na sporedu pogovor o lanskih dosežkih, o nevarnosti in vzgoji, po­delili pa bodo tudi priznanja. Tiste, ki imajo uspele diapozitive s pomemb­nejših lanskih tur, vabijo, da jih prinesejo s seboj.
Seminar za inštruktorje alpinizma (uvajalni in izpopolnjevalni) bo 15. in 16. aprila najverjetneje v Kamniški Bistrici. Priprave vodi Bine Mlač, ki je že v dogovoru z nosilci osnovnih tem in razgovorov.
Vsi, ki še niso oddali poročilo o zimski aktivnosti na tujem, računajo pa na sofinanciranje KA PZS, morajo to storiti najkasneje do konca meseca.

Mednarodni tabor odpovedan
Planinska zveza Hrvatske je obve­stila koordinacijsko komisijo za alpi­nizem PZJ, da zaradi majhnega števi­la prijav, ki so prišle le iz ČSSR in Švice, odpoveduje II. mednarodni ta­bor v Paklenici.
In kako bo z našim v Julijcih, ki naj bi bil posvečen 90-letnici slovenske planinske organizacije? Čeprav je po­buda (in sklep o uvrstitvi v program) že zelo stara, niso bila razposlana še niti vabila. Iz zapisnikov KA KPZ je moč sklepati, da ne najdejo nikogar, ki bi tabor hotel pripraviti!?

O zgodovini alpinizma
Francoski kulturni center nam spet pripravlja prijetno srečanje. 20. aprila bo namreč v Ljubljani predaval Yvs Ballu, gorski vodnik in vodja oddelka za višinski šport pri francoskem mini­strstvu za mladino in šport. Prikazal bo 15 minutni film, potem pa še z besedo in diapozitivi orisal zgodovino alpinizma.

PP Rumene zajede in Spominske
V soboto 19. t. m. sta navezi Bo­gdan Biščak – Igor Mezgec in Lidija Painkiher (Akademski AO, drugi tri­je AO Postojna) – Igor Škamperle prosto preplezali originalno Rumeno zajedo. Streho so ocenili s VII-, plo­ščo pod Propelerjem pa VII. Prvo PP originalne smeri pa je samo teden dni pred njimi (13. t. m.) opravil Rok Kovač v navezi z Eriko Gregorka (oba Akademski AO). Kovač je (prav tako z Eriko Gregorka) 20. t. m. opravil še 1. PP Spominske v Koglu. Poč, ki je bila doslej A 2, je ocenil s VII-, potem pa je še eno mesto V, vse ostalo lažje.

Osrednji steber Maselnika
Srečko Likar (AS Logatec) in Da­vorin Žagar sta 5. t.m. prva preplezala Osrednji steber Maselnika (V-/IV, 250 m, 3 h) nad vasjo Krn. To je tretja smer v tej steni, vstopila pa sta po gredini (do 45°), ker v spodnjem delu stene (celotna višina 600 m) niso bile ugodne razmere.
Ivan Rejc in Žagar (oba SAO-Tolmin) sta v nedeljo 20. t.m. opravila 4. (1. Z) P smeri ZSZ v SV steni Velike­ga Skednja na Kaninu. Smer, ki ima oceno VI-/V+, Al, 250 m in je ena najlepših v tem delu, sta plezala šest ur.

V steni Vežice
Matej Kobilica in Rok Kovač, oba člana Akademskega AO, sta v soboto 19. t. m. preplezala ( verjetno) novo smer v Vežici. Začela sta levo od Nez­nane (in v 1. R našla dva stara klina z zanko), potem pa plezala skoraj na­ravnost navzgor, zgoraj med Hunikino in SZ razom; IV-V, A 1, 5 h. Če se bo potrdilo, da je smer povsem nova, bo »Tantalova direktna«.
Istega dne so Tine Kristan (AO Čruče) – Boris Kofol in Maja Dolenc – Ničo Kregar (vsi AO Matica) pono­vili Peričev steber.

Pet navez v Slovenski smeri
Zimska ponovitev slovenske smeri v Steni, kakor kaže, ni več kaj poseb­nega. 19. t.m. jo je preplezalo 11 alpi­nistov.

Tečaj na Komni
Zimskega alpinističnega tečaja na Komni se je udeležilo 28 tečajnikov, toda oba zastopnika Makedonije sta ga končala že prvi dan. Nevajen smu­čanja se je eden poškodoval, zato je bilo potrebno reševanje, ki je bilo več kot nazorno. Sicer pa tudi z vreme­nom niso imeli sreče. Toda vsak dan so imeli ture, zvečer pa predavanja.

Čakanje v Katmanduju
Splitska odprava »Manaslu 83« s prevozom opreme ni imela sreče. Viki Grošelj je namreč 14. t.m. na poz­dravni razglednici zapisal: »Že sedem dni čakamo opremo.« Radioamaterja, ki sta z odpravo, pa tudi še ne smeta oddajati.

Gor in dol po slapovih
13. t.m. sta Sandi Marinčič in To­maž Škobrne (oba Akademski AO) v vzponu preplezala Levi slap pod Če­ško kočo, v sestopu pa Sinjega. O več vzponih po zaledenelih slapovih poro­čajo tudi iz Zagreba. Plezali so slap desno od Sinjega in le-tega, pa slap pod tunelom, Palenk in slap pod Sušico, zadnjega v že zelo slabih raz­merah.

Pomagajo že od ustanovitve
Udeleženci idrijske AŠ so 6. t.m. opravili vzpon po J razu Turske gore, sestopili so skozi Žmavčarje. Zadnjo »zimsko« nedeljo pa so izkoristili za vzpon po Šiji Brane. Razveseljivo je, da tudi številni starejši člani redno sodelujejo na takih akcijah. Franc Bizjak, Nace Breitenberger, Dani Felc, Emil Jereb, Stanko Murovec, dolgoletni načelnik in še nekateri že vse od začetkov AO.

1. ZP v Jezerski Kočni
Rado Markič (AO Jezersko) in Sre­čo Rehberger sta 12. t.m. opravila 1. ZP Spominske smeri dr. Chodounskega (VI-, Al/III-IV, 250 m, 3,30 h) v SZ steni Jezerske Kočne. Dan ka­sneje je Rehberger z Igorjem Kala­nom in Dragom Šegregurjem (vsi AO Kranj) opravil še prvi vzpon prek S stene Bašeljskega vrha. Ocena III-IV, zgoraj 30-35°, 200 m.

V Črnem Kalu in na Rodici
12. t.m. so neznanci iz plezalnega vrtca na Črnem Kalu odnesli dva nahrbtnika z oblačili in plezalno opre­mo. To je bil prvi tak primer, ki pa kaže, da pred zlikovci ni varno več nobeno okolje.
V grapi, ki vodi na Rodico, pa je v začetku meseca po nesreči ostal cepin. Lastnik Bernard Potočnik (tel. 061/218-142) prosi poštenega najdi­telja za obvestilo.

Zgornjesavinjska AS
Čeprav so v Mozirju komaj dobro ustanovili alpinistično sekcijo (Zgornjesavinjsko), že marljivo plezajo. Poleg pristopov, ki so jih opravili v letošnji zimski sezoni, velja omeniti 1. P Marjetice v Ojstrici (Grudnik-Pavlič), ponovitev Črne planike v Kle­menči peči, dvakrat so preplezali slap Palenk (Andrej Grudnik sam in nato še z Ošepom). 4. t. m. so Grudnik, Ošep in Pavlič preplezali Uškovo va­rianto v Klemenči peči, dan kasneje pa Cesar, Grudnik, Pavlič in Repenšek Belo piramido v Turski gori ter Tschadovo. Isti dan so preplezali še Zahodno smer v Mrzli gori, potem pa le-to še prečili in sestopili po Hudem prasku. V nedeljo 13. t. m. pa so Cesar, Grudnik, Ošep in Pavlič opra­vili 2. ZP Golobove smeri v Škarjah.

Steber Štajerske in Celjska
Srečko Rihter, Zdenko Zorčič (oba AO Kozjak) in Joka Tučič (AO TAM) so 12. t.m. ponovili Steber Štajerske Rinke. Naslednji dan sta Ri­hter in Zorič preplezala še Celjsko smer (III-IV, 500 m) v S steni Planja­ve. To sta 19. t.m. ponovila tudi Sašo Prosenjak in Rajko Štalekar, člana AO Slovenj Gradec.

Bili so na Uhuru Peaku
Predzadnji dan lanskega leta je iz Sarajeva odpotovala skupina šestih planincev, ki se je na dunajskem leta­lišču (zaradi popustov) združila s člani PD Ravna gora iz Varaždina. Na Kilimandžaro pa so se vzpenjali v samo­stojnih skupinah. 6. januarja so bili na najvišjem vrhu, na 5963 m visokem Uhuru Peaku, Jerko Spahija, Srečko Meič in Tihomir Trubič iz Varaždina, malo kasneje pa še Sarajevčani Goran Vučičevič, Mustafa Ahmetaševič in vodja odpravice Branislav Pajkanovič, ki je ves vzpon tudi posnel (16 mm).

NA KRATKO

Akademski AO: Marinčič in Radeševa sta 19. t. m. preplezala Deržajevo v Mali Mojstrovki in sestopila po Uroševi grapi. Dan kasneje sta pono­vila še Levo zajedo v Nad Šitom glavi.
AO Črna: Jelen, Kompan, Radovič in Žagar so 19. t. m. ponovili steber v Mali Raduhi.
AO Impol: Uršičeva in Zorič (Koz­jak) sta preplezala Peščeni raz v Tur­ski gori, Tičeva pa s tovariši Hudi prask v Mrzli gori.
AO Kranj: Navezi Triler-Šter in Kalan-Lanz sta 12. t. m. ponovili Deržajevo smer v Mali Mojstrovki. Brata Štremfelj pa sla 20. t. m. pre­plezala Centralno v V steni Brane.
AO Kamnik: Kemperle in Plevel sta 13. t. m. ponovila Zupanovo v Koglu, udeleženci AŠ pa so plezali v Kalški gori in Kalškem grebenu.
Zagreb: Čujič, Kurtalj, Medenica in Ognančevič so 6. t. m. preplezali Vzhodno grapo v Škarjah.

Franci Savenc

Lep uspeh kranjske naveze
Široka peč je z 2497 metri višine in s svojo 700 metrov visoko, strmo ter krušljivo steno nekoliko odmaknjena v Martuljkovi skupini. V njej je doslej preplezanih 16 smeri, ki so v glavnem težke. Stena je v primerjavi z drugimi mnogo manj obiskana, pozimi pa alpinisti še bolj redko zaidejo va­njo. Letos je zimsko ponovitev doživela šele četrta smer.

Široka peč z vrisano smerjo Juvan-Šteblaj; označen je bivak kranjske naveze – Foto: Tomo Česen

Od 9. do 10. marca 1983 so Tomo Česen, Igor Jelovčan in Andrej Štrem­felj opravili 1. zimsko ponovitev smeri Juvan-Šteblaj, ki je obenem 7. pono­vitev v celoti. Smer, ki je bila prvič preplezana 1960. leta, je visoka 600 metrov in ocenjena V, VI, A2.
Kranjski alpinisti so 9. t. m. ob 5. uri odšli iz bivaka Za Akom in po treh urah dostopa začeli s plezanjem. Na začetku jim je šel vzpon hitro od rok, le v petem raztežaju jih je nekoliko dalj zadržala izredno gladka prečnica. Nato sta sledila dva raztežaja, ki sta v zimskih razmerah zaradi ledu mnogo težavnejša od letnega plezanja. Tako so prišli pod najtežje mesto, 80-metrsko zajedo, ki pa je bila popolnoma kopna. Nad njo so po 150 me­trih plezanja dosegli ozek žleb z naklonino 55 stopinj. Znočilo se je, zato so si pod previsnim skokom izkopali ozko poličko ter bivakirali. Drugi dan jim je ostalo še 40 metrov vzpona v skali, potem pa so po zasneženih žlebo­vih dosegli rob stene.
Za vzpon so potrebovali 13 ur in pol efektivnega plezanja. Tudi sestop v dolino je tukaj nekoliko bolj zapleten kot drugod, vendar so kljub temu z vrha Široke peči do Martuljka potrebovali le slabe 4 ure.

Še enkrat grapa v Travniku
Strma ledena grapa med Travnikom in Šitami je potem, ko sta jo letos prvič preplezali dve kranjski navezi, doživela precej ponovitev. V nedeljo, 13. marca, sta jo preplezala še dva kranjska alpinista. Marko Česen in Ma­tej Kranjc sta za vzpon v odličnih razmerah potrebovala 5 ur.

Tomo Česen

V raju so spet Kače

Franček Knez pred odhodom v Ameriko

Štirinajst dni ga ni bilo, kot bi se vdrl v zemljo. Ro­ko na srce, Frančka Kneza je težko slediti na cesti, kaj šele v steni. Nato se je poja­vil, ves nasmejan. Zakaj tu­di ne, preplezal je petdeset smeri, od tega skoraj ducat prvenstvenih v Savinjskih Alpah, dalmatinski Paklenici in na Kozjaku.
»Najprej sva se z Marja­nom Frešerjem lotila Mrzle gore in jo obogatila z novo smerjo »Zadoščenje«. V Križevniku sem prosto preple­zal »Dedijevo« in »Ruško«, kar je prva zimska ponovi­tev. V Klemenči peči pa pr­venstveno, ki sem jo imeno­val »Sivina«…«
O svojem plezanju pripove­duje, kot bi to bilo nekaj ena­kega moji odpravi iz Mignona na celjski Stari grad. Brez klinov. Zdaj, ko je sonce že odkrilo Pelikanovo smer.
In kje je bil druge dni? Šti­ri dni v Mariboru. Na stolp­nicah. Popravljal je fasade.
Potem je z Danijem Tičem in Tonetom Golufom krenil v Dalmacijo. V Split in na Koz­jak, da bi se lotili »Markizove grede«. Takole po deset sme­ri – na dan.

Franček Knez je z nekaterimi alpinisti, člani AO Impol tudi po dvanajst ur visel na fasadah stanovanjskih stolp­nic v Mariboru, da bi s tovrstnim, izredno težkim delom prislužil denar za svojo nevsakdanjo pot.

»Saj bi lahko bilo še bolje, če v tistem planinskem raju ne bi bilo že spet – kač. To­plo sonce jih je spravilo na plan. Nekega razsrjenega po­skoka sem se komaj ubranil s kladivom.«
S Kozjaka so odrinili še v Paklenico. Tu niso imeli toli­ko sreče, ker je bilo tri dni izredno slabo vreme. Kljub temu je tudi v tistih stenah dvoje novih prvenstvenih smeri.
»In kaj zdaj? Zdaj že živim v velikem pričakovanju. Ča­kam namreč na vstopno vizo za ZDA. To čakanje mi ne leži. Če bi bilo do Amerike gorovje, bi zdaj že priplezal tja, plavam pa slabo. Še ve­dno iščemo najcenejši pre­voz. Prav cena prevozov je tista, ki mi zadaja največ pre­glavic pri uresničitvi mojega načrta.«
Z delom na mariborskih stolpnicah si je ta skromni mladenič iz Rimskih Toplic prislužil del denarja. Nekaj denarja je prikapljalo tudi kot pomoč delovnih kolekti­vov, ki na ta način pomagajo temu avtoelektrikarju iz celj­skega EMO, da bi uresničil svoj nevsakdanji načrt. V le­tu dni bi naj premagal še zadnje, najtrše, za alpiniste nenehno izzivajoče stene Evrope, Severne in Južne Amerike in Himalaje. Upaj­mo, da bo v času, ko boste to brali, že na poti v New York in naprej v San Francisko, od koder bo krenil v gorovje Al Captaina.

J. Sever

Veliko branja o alpinizmu
Tretja številka Planinskega vestnika je prijetno presenetila z obširnostjo in pestrostjo – Zanimivo za vse ljubitelje planin
Tudi tretja številka Planinskega vestnika je bralce prijetno presenetila s svojo obširnostjo in pestrostjo. Tokrat so na svoj račun prišli še zlasti alpinisti, vendar pa je zanimivega branja dovolj tudi za druge ljubitelje planin.
Prav gotovo bo vsak planinec z ve­seljem prebral pogovor Janeza Bizja­ka s Stanetom Belakom-Šraufom, na­šim prvim alpinistom, ki je pridobil naslov zaslužnega športnika Jugosla­vije. Šrauf je živo orisal razmere, v katerih se je začel ukvarjati z alpini­zmom, povedal pa je tudi vrsto zani­mivih misli in podatkov o vrhunskih dosežkih naših alpinistov.
Tretja številka planinskega glasila predstavlja še enega vidnega pred­stavnika našega planinskega življenja.
V februarju je 70. rojstni dan prazno­val dolgoletni urednik PV profesor Tine Orel. Osebnost in delo tega pri­zadevnega planinskega delavca je ob jubileju orisal Marjan Oblak.
Za alpiniste je prav gotovo zelo za­nimivo poročilo Bojana Pollaka o lan­skoletni kamniški odpravnici v herce­govske gore, saj zelo pregledno nava­ja možnosti za dostope in namestitev pod slikovitimi stenami Prenja in Veleža. Prispevek je opremljen s posnet­ki, skicami in opisi smeri, tako da bo koristen tudi za druge alpiniste, ki načrtujejo obisk teh gora. Poročilo je zelo nazorno in zanimivo, pa vendar bi zaradi svoje strokovnosti verjetno bolj sodilo na strani Alpinističnih raz­gledov.
Marčevski PV prinaša tudi poročilo mariborske planinske odprave na Kilimandžaro. Na najvišjo goro Afrike se je lanskega septembra povzpelo kar 16 naših planincev, iz poročila pa je moč razbrati, da jim bo vzpon, ki si ga verjetno želijo številni planinci, ostal v nepozabnem spominu.
Tone Andrejčič je svoj članek po­svetil trentarskim nosačem, še zlasti Viktorju Kravanji, ki je dolga leta s svojimi konji in osli po strmih in dol­gih poteh tovoril hrano, pijačo in drug tovor za Pogačnikov dom na Kriških podih. Viktor Kravanja je kot pravi Trentar zapisal svoje življenje hri­bom. Nadeloval in popravljal je gor­ske poti, sodeloval pri gradnji Pogač­nikovega doma, bil je gorski vodnik in reševalec, včasih pa je bil tudi, kot sam prizna, »malo raubšica na gam­se«, saj le kateri Trentar ni okusil skrivne lovske strasti.
Ali so v gorah res živeli pritlikavci, velikani in vile? Na čem so zasnovane številne legende in pravljice o teh bit­jih? O tem razmišlja prevedena študi­ja Maxa Linigerja.
Že večkrat smo ugotavljali, da zna­jo planinci svoja planinska doživetja lepo opisati tudi na papirju. O tem pričajo tudi štirje krajši, a zelo prijet­ni prispevki Nade Kostanjevic, Ivanke Korošec, Petra Vovka in Tomaža Kranjca. Peter Vovk, ki je bil skoraj 17 let oskrbnik koče pri Jelenovem studencu, je v skoraj pesniškem jezi­ku opisal svojo novoletno pot skozi zasnežene kočevske gozdove h koči svojega planinskega društva. Tomaž Kranjc se je s prijatelji, člani moškega pevskega zbora Vinko Vodopivec, povzpel na vrh Triglava, kjer so fantje pripravili prvi koncert. Ivanka Koro­šec je opisala, kako so izkoristili lep septembrski dan za obisk partizan­ske poti od koče na Petelinovem vrhu do Dražgoš, Nada Kostanjevic pa je v svojem opisu izleta k izviru Hublja pri Ajdovščini, natresla vrsto zanimivosti s tega lepega, a malo znanega kotička naše dežele.
Turno smučanje v zadnjem času pridobiva vse več privržencev, zato je prispevek Janeza Duhovnika, ki po­drobno opisuje opremo turnega smu­čarja, prav gotovo zelo dobrodošel.
Marčevska številka PV prinaša tudi nadaljevanja treh člankov iz prejšnjih številk. Peter Markič govori o delu psihologa na alpinistični odpravi, Pa­vle Šegula je končal prispevek o 50-letnici UIAA, dr. France Bernot pa je še s svoje strani osvetlil poročilo o snežnih plazovih v sezoni 81/82.
Omeniti moramo tudi vrsto zanimi­vih člankov v stalnih rubrikah PV. Morda izstopa ocena knjige Sloven­ske gore, zanimivo je poročilo o me­dnarodnem planinskem taboru v ZRN, marsikdo pa bo z zanimanjem prebral kateri naši alpinisti so letos kategorizirani.

Miro Štebe