Alpinistične novice 13/1983

Naši alpinisti izvrstni v zasneženih francoskih stenah

Prvi zimski vzponi na tujem, ki bodo prav gotovo imeli velik odmev tudi med strokovnjaki: Grossova v Druju, Pilier d´Angle…

Nedavno tega smo upravičeno ugotavljali, da naš alpinizem za evropskim in svetovnim najbolj zaostaja na področju zimskega alpinizma, kar je veljalo pravzaprav le za Zahodne Alpe, pred koncem letošnje zimske sezone pa so naši alpinisti v gorah nad Chamonixem opravili nekaj vzponov, ki bodo prav gotovo prišli v anale. Ugotovimo lahko le, da bi ob boljši organiziranosti najbrž dosegli še več. Za vrsto mladih namreč že lahko trdimo, da v ničemer ne zaostajajo za najboljšimi tujimi plezalci, manjka jim le priložnosti.
Prvi letošnji obisk Zahodnih Alp – glavnina je bila tam v drugi polovici januarja – kot vemo, še ni dal vidnej­ših rezultatov, čeprav se je zbralo v Chamonixu toliko naših alpinistov, kot najbrž še nikoli doslej. Toda tisti, ki so bili trdno odločeni pokazati, kaj zmorejo, se niso predali in še pred koncem preteklega meseca so se že začeli vračati v metropolo evropskega alpinizma.
Prva sta v steno krenila dva Janeza, Sabolek in Skok, oba člana Akadem­skega AO iz Ljubljane. V soboto 5. t. m. sta se z žičnico dvignila na Grand Montets, potem pa se s smučmi spu­stila pod Dru. Prvič sta bivakirala kar ob smučišču, odkoder sta potem v ne­deljo že navsezgodaj zagrizla pod Ma­li Dru. V smeri, ki jo je leta 1974 in 1975 velikokrat ubiral znani češkoslo­vaški plezalec Tomas Gross.
Do ozebnika sta morala še s krplji, saj bi se jima drugače preveč udiralo, ob 12. uri pa sta začela z vzponom. Po ozebniku je šlo hitro in pred nočjo sta v skalah preplezala še dva raztežaja, potem pa se spustila nazaj, da bi še zadnjič udobno bivakirala. In res so bili vsi trije naslednji bivaki sila neu­dobni, le vrvi so ju varovale, da nista zdrsnila z ozkih poličk. Vendar sta napredovala, večinoma kar s klina na klin, čeprav se je bilo potrebno od enega do drugega prav pošteno stego­vati. S seboj sta imela namreč le 30 klinov, v steni jih je bilo pa res le za vzorec. Celo v »velikem napušču« (nad sedem metrov ven iz stene sega) so bili klini po 1,8 m narazen. K sreči sta si veliko pomagala z zatiči. Tovore sta seveda vlekla s seboj. V taki steni z nahrbtnikom ni mogoče plezati.
Končno sta bila na vrhu (10. t. m.). Potem pa ju je čakala še štiri ure drznega spuščanja z vrvjo v območju Bonattijeve smeri, bivak v vznožju, že šesti na turi, v petek pa pot v dolino kar brez nahrbtnikov, saj so postali pretežki za njuna ramena. Ponje sta se vrnila čez en dan s tovarišema.

PETIT DRU (3733 m) IN GROSSOVA SMER – Naši alpinisti so imeli precej pod steno prvi bivak, drugega malo nad ozebnikom, trije pa so bili sredi navpične stene. Šestič so morali prespati po spustu z vrvmi, ki so ga opravili nekoliko bolj desno v območju Bonattijeve smeri. (Arhiv: F. S.)

Dufour – Frehel z Boivinovo varianto (1. ZP) ter Cornuau – Davaille, v navezi in solo
V petek (4. t. m.) popoldan se jih je šest odpeljalo v Chamonix z namenom, da preplezajo S ste­no Les Droites in v dveh smereh SV steno Grand Pilier d’Angle. Vendar so morali načrte prilaga­jati vremenu, pa tudi bolezen je prišla vmes. Med tem sta 7. t. m. Tine Bucik in Vanja Matijevec preplezala Gervasuttijev ozebnik v SZ steni Tour Ronda: 60/45°, 00 m.
Blaž Jereb in Mirko Pogačar, člana radovljiškega AO, sta 7. t. m. malo po polnoči vstopila v smer Cornuau-Davaille (ED, 1050 m) v Les Droites. Španska trojka, ki sta jo dohitela pri kraj­ni poči, je kapitulirala, angleška naveza, ki je vstopila sredi prejš­njega dne, pa je bila šele sredi stene.
Grossovi obiski so veljali zahodni steni Malega Druja, točneje previsne­mu in gladkemu predelu med Hurlinovo direktno ter Bonattijevim ste­brom. Prvo leto je poskušal z Osval­dom Dubo in potem še Ignacijem Steishalom. Od 10. do 20. marca 1975 sta bila v steni z Natascho Gal. Natanko mesec dni kasneje pa je vsto­pil povsem sam in v 18 dneh tudi srečno izplezal. Zaradi težav, ki jih je bilo po tako dolgem obleganju priča­kovati, je smer (po doslej zbranih po­datkih) do letos doživela le še en uspešen obisk: v dneh od 3. do 8. avgusta 1976 sta jo preplezala Adam BIažej in Daniel Bakos. Tudi ocena je primerna; ED ali skrajno težavno, oziroma VI za prosto plezanje in A3 za tehnično. Višina (z ozebnikom) okoli 1000 metrov, pa – razen na stojiščih – skoraj nič klinov. Vzpon naveze Sabolek-Skok, ki je kljub zimi trajal samo pet dni (6. do 10. t. m.) ali približno 50 ur, zasluži torej resnično vse priznanje.

Pa je šlo vendarle lažje, kot sta pričakovala. Ob sedmih sta bila že vrh snežišča (50-60°), Angleža pa tri raztežaje pod njim. Potem sta plezala po ledenih jezikih in prek slapov (65-85°) in ob 16.30 sta bila v škrbi­ni, s katere sta se potem spustila na južno stran in nekako na višini 3500 m dokaj udobno bivakirala.
Medtem je prišel v Chamonix tudi Pavle Kozjek (AO Matica), 7. t. m. pa je že preplezal Švicarsko smer v Les Courtes (TD, 800 m) in sestopil brez tovariša v navezi po Avstrijski smeri, ki je podobnih težav. Le krajni poči se je izognil s prečenjem do vstopa v Švicarsko. Toda to mu še ni bilo do­volj. Že naslednji dan (ob 17. uri) je vstopil v smer Cornuau-Davaille v Les Droites in ob 13. uri je bil že vrh stene, tako da je lahko še isti dan prišel v Chamonix. Drugi jugoslovan­ski zimski vzpon po tej smeri torej in po naših podatkih šele tretji solo zim­ski doslej. Tretji dan, ko je šel po opremo, si jo ogledal še viseči ledenik med Les Droites in Courtes, kjer po­teka smer Dillmena – Charlet – Simond. Toda sedaj, ko je vse premislil, kje je potem v četrtek plezal, prihaja do ugotovitve, da bi bila lahko smer (vsaj deloma) prvenstvena, ocena pa je 70/50-55°, 650 m in III-IV, 100 m. Argentiere je sestopil (po prečenju Les Courtes) po smeri Cordier – Anderegg.
Medtem pa tudi drugi niso počivali, saj je bilo vreme ves čas ugodno. Je­reb in Pogačar sta 11. t. m. v sedmih urah preplezala Avstrijsko smer v SV steni Les Courtes. Četverica (Andrej­čič, Bucik, Frantar in Matijevec) pa je prišla v sredo 9. t. m. spet v Gighlionejev bivak na Col de Trident. Toda Andrejčič je znova zbolel in morali so spremeniti načrte.
Kmalu po 21. uri so Tine Bucik, Slavko Frantar in Vanja Matijevec že prečili Brenvin ledenik. Čez dobro uro so že plezali prvi raztežaj smeri Dufour – Frehel v Grand Pilier d’Angle. Spodaj so bile odlične snežne raz­mere, ko pa smer zavije rahlo levo, so prišli v trd led, ki se je pod udarci orodij vrhu vsega še klal. Z dnem pa so bili vendarle že v zgornji tretjini smeri v najstrmejših treh raztežajih Boivinove variante (90/80°). Pet ur so porabili zanje, kar pa gre pripisati dejstvu, da so bili trije, saj je bil led tu še najboljši. Opoldan (v četrtek) so bili že pod visečim serakom, kjer so se nameravali kar razvezati, saj so vede­li, da gornja vesina ni preveč strma (45-55°) Vendar bi se pošteno ušteli, saj je bila pokrita s sila trdim in krhkim ledom, zato so izplezali šele okoli 15. ure.
Za celoten vzpon po smeri Dufour – Frehel z Boivinovo varianto (TD sup, 80/55-70°, 900 m) so potrebova­li 15 ur in pol. Opravili pa so šele prvo zimsko ponovitev. Sicer pa ta predel montblanškega ostenja sploh ni prav pogosto obiskan. Sosednja Japonska smer, ki jo je prvotno hotela preple­zati (to smer sta sploh prva ponovila Andrejčič in Reberšak leta 1976), pa je med njihovim vzponom doživela hud podor. Iz seraka levo od Hruške se je odtrgal ogromen kos ledu in »pomedel« ves spodnji del smeri.
Toda rob stene tu še ne pomeni konca vzpona. Nadaljevali so po Peutereyskem grebenu, vsem okovanem v led. Vrh Mt. Blanc de Courmayeru pa so dosegli šele v temi. Zmanjkalo jim je baterijskih vložkov, razpadel je (Hummingbirdov) cepin, zato si v te­mi niso upali prečiti na vrh Mt. Blan­ca. Po bivaku, ki je bil k sreči še kar udoben, je zato sledila dve urna kal­varija po pripekajočem soncu na vrh Bele gore, mimo zavetišča Vallot in koče Mullet do srednje postaje žičnice na Aig. du Midi. Udiralo se jim je krepko čez kolena in komaj so še ujeli zadnjo žičnico.
Za konec te serije res odličnih vzponov pa še Gervasuttijev ozebnik (50-55°, 800 m) v Mt. Blanc du Taculu. V četrtek 10. t, m. so ga preplezali Igor Herzog, Mare Klopčič in Andrej Kokalj, (vsi člani Akademskega AO) in Miran Jus (AO Črnuče).

Steber Štajerske Rinke
12. t.m. so Srečko Rihter, Zdenko Zorič (oba AO Kozjak) in Jaka Tučič (AO TAM) preplezali Steber Štajer­ske Rinke. Isti dan so Tschadovo v Turski gori ponovili Davorin Gomil­šek, Marjan Oblonšek in Samo Žnidaršič. Steber Štajerske Rinke pa sta (v nedeljo) preplezala še Jože Kremzer in Rajko Štalekar, člana AO Slo­venj Gradec.

Prvi ponovitvi Kraj sten
Branka Bračič in Borut Železnik sta 12. t. m. opravila 1. (Ž) P Spomin­ske smeri Marku Skorenšku v Kraj sten (IV+, 300 m). Niko in Silvo No­vak (vsi AO Rašica pa sta v tem času preplezala (tudi 1. P) smer imenovano Pink panter (V/IV+ in ne IV+, 250 m, 4 h) v isti steni. V nedeljo sta ista dva ponovila še Deržaj – Šlibar v Kraj sten.

Novice iz Posočja
Darko Obid je 3. t. m. opravil prvo ponovitev Mesečeve grape v Karlskem Krnu. V nedeljo 13. t. m. pa sta Viktor Golja in Ivan Rejc ponovila Idrijsko smer v Mali Jerebici, v zgor­njem delu s prvenstveno varianto (V, A2, 100 m), levo od originalnega iz­stopa. Matko Fon in Mitja Lo Duca (vsi člani tolminskega dela SAO) pa sta opravila 2. P Tamarine smeri v Stadorju in sestopila po novi (Brzinska grapa 45/30°, 300 m).

Varianta v Kokrski Kočni
Davorin Podrepšek (AO TAM) in Ivo Verbič (AO Kozjak) sta prespala pod steno Kokrske Kočne polna načr­tov. Toda slabe razmere so ju odvrnile od načrtov. Preplezala (12. t. m.) sta novo (direktno) varianto na Desni žleb v Kokrski Kočni, izplezala pa sta po Palaviciniju. Vstopni slap sta oce­nila s 90/50°, nadaljevala pa s 50°, višine okoli 100 m.

Še o Kramarjevem smuku
Načelnik tržiškega AO Dušan Mar­kič (Cesta JLA 16, 64290 Tržič) je sporočil, da le še do 24. t. m. spreje­majo pismene prijave za Kramarjev smuk, udeleženci pa se bodo nakna­dno lahko prijavili še v soboto, do 18. ure v Domu pod Storžičem. V prime­ru, da bodo zaradi pomanjkanja snega morali tekmovanje odpovedati, bodo objavili v soboto zjutraj v radiu.
Tržičani so sporočili novico o 5. ZP Matevževega stebra v steni Storžiča. Opravila sta jo Boris Bergant in Luka Rožič.

Alpinistična šola SPD Trst
Alpinisti SPD Trst letos že dru­gič zapored organizirajo alpini­stično šolo za začetnike, pa tudi vse druge. Lanskoletne izkušnje, ko je v šoli sodelovalo kar 25 planincev, so jih namreč opogu­mile in iz njihovih vrst se je že rekrutiralo nekaj obetavnih čla­nov.
Vodja šole je Lucijan Cergol, teoretično delo bo v društvenih prostorih, vaje v Glinščici, načr­tujejo pa tudi več skupnih tur v Kaninsko pogorje, v Kamniške Alpe in morda še kam.

Alpinistično šolanje v Novi Gorici
Novogoriški AO je imel 12. in 13. t. m. »zimske vaje« na planini Mangrt. 16 udeležencev je opravilo 86 tur, plezali pa so zasnežene grape (200- 300 m) v ostenju Vršičev, Ruše, Skut­nika in Sravnika.
To je bila že druga (dvodnevna) vaja v snegu, trikrat po en dan pa so imeli tako vajo v skalnem plezanju. Končali so tudi že s teoretičnimi pre­davanji, ki so v programu osnovne AŠ. Sedaj pa imajo za izpopolnjeva­nje vzgojne ure. Vsak tečajnik mora sam pripraviti določeno temo in jo razložiti drugim.

Z naraščajem zavzeto tudi v Domžalah
12. t. m. so imeli udeleženci dom­žalske AŠ turo v Kamniške Alpe. V megli so se povzpeli do bivaka pod Skuto in na Tursko goro. Dan kasneje pa sta Janez Jeglič in Peter Pauli pre­plezala Kotliško grapo, nadaljevala po J razu Turske gore, prečila greben Rinka-Skuta in sestopila po Streži in Velikem greb(e)nu. Končali so tudi tre­ning v telovadnici. Proslavili so ga s košarkarsko tekmo in za dve točki pre­magali ekipo AO Mengeš.

Ture so izredno pomembne
Vodstvo AO Kamnik posveča po­sebno pozornost skupnim turam, ki jih v okviru AŠ pripravljajo za tečaj­nike. 13. t. m. so plezali Desno grapo v Kalški gori in Raz razočaranja v Kalškem grebenu. Janez Benkovič pa je tega dne sam preplezal Virensovo z J razom Skute. In še malo starejša novica: Dare Božič in Edo Pavlič sta 6. t. m. opravila 1. (Z)P Večerne variante Kratkohlačne v Planjavi.
Podobno je tudi na AO Ljubljana- matica. Njihova AŠ se je sicer šele začela (10. t. m ), novince še spreje­majo vsak četrtek ob 19. uri v druš­tvenih prostorih na Trdinovi 8/1, za vodstvo v gore pa je vendarle vedno dovolj kandidatov. V soboto so tako plezali nad Vršičem: Meniskusov žleb z grebenom Robičja, Uroševo grapo, Pripravniško v Mali Mojstrovki itd. V nedeljo pa sta navezi Maja Dolenc – Ničo Kregar in Zoran Gabordič – Sa­mo Kuščer preplezali Radovljiško smer v Kraj sten.

Aktivni tudi Jeseničani
V noči s 4. na 5. t. m. je Davorin Praprotnik s tečajniki opravil vzpon po Grapi v Frdamanih policah (III/I, 1300 m), Morič in Pšenica pa sta tisto soboto preplezala Zimsko smer (III- IV, 500 m) v Kraj sten.. 12. t. m. sta Bohnec in Praprotnik preplezala JZ smer v Dovškem Gamsovcu (III, 500 m. Beg in Ravnik pa sta opravila 2. ZP smeri Košir-Brelih v Nad Šitom glavi. V nedeljo pa sta se Morič in Pšenica (vsi člani AO Jesenice) povz­pela po smeri Renker-Sturm in sesto­pila po JV razu Dolkove špice.

Najuspešnejša sezona doslej
Prva zimska (sicer sedma) ponovitev smeri Juvan-Šteblaj v Široki peči – V Rzeniku Kamničani preplezali Kamniško smer in Andromedo
Letošnjo zimsko alpinistično sezono, ki se je končala včeraj, bi lahko šteti med najuspešnejše doslej, tudi če ne bi bilo odličnih tur, ki so jih naši opravili v Zahodnih Alpah.
Franček Knez (AO Impol) je svoje težaško delo na stolpnici v Teznem spet prekinil za dva dni, da ne pozabi, kako se pleza. V predostenju Križevnika je 9. t.m. sam opravil 1. ZP (in še prosto, IV+) Dedijeve smeri. Potem je v Križevniku preplezal še Ruško smer (l. ZP 1. PP), sestopil pa je po Megleni, ki doslej pozimi tudi še ni bila preplezana. V četrtek pa je v Klemenči peči preplezal še novo smer (Sivina, III-IV), med Zajčkom in Črno planiko.
Grapa ob Šitah je še naprej »šlager« sezone. Več ali manj vedno so bile v njej dobre (in celo odlične) razmere, vsi po vrsti pa trdijo, da jim je bilo plezanje pravi užitek. Pri tem pa smer sploh ne spada med lažje. 5. t.m. je Grapo preplezalo kar osem alpinistov: Koroška naveza Irena Komprej – Rok Kolar – Stanko Mi­hev (prva dva člana AS Prevalje, zad­nji A0 Ravne), iz Tržiča Borut Ber­gant in Dušan Markič ter Iztok Toma­zin, ki pa je plezal nenavezan, Beno Ravnik z Jesenic pa je bil navezan s Slavcem Svetičičem, članom AO Idri­ja. V nedeljo (pred tednom dni) sta to smer ponovila Kranjčana Marko Česen in Matej Kranjc, v sredo pa Bošt­jan Kekec in Damjan Vidmar, člana AO Škofja Loka.
V »domačem« Rzeniku so se odlič­no izkazali Kamničani. 6. t.m. sta Marjan Kregar in Bojan Pollak (v sedmih urah) opravila drugo zimsko ponovitev Kamniške (ali Centralne, Čebular-Čebulj-Štupar, 1951, VI/V 400 m). Namesto opisa razmer povej­mo, da je Pollak ves čas plezal v dere­zah, Kregar pa jih je snel le v štirih raztežajih. Samo tri dni kasneje sta ta plezalca v navezi z Janezom Benkovi­čem vstopila še v Andromedo. Dan poprej so bivakirali pod steno, dan kasneje (po 15 urah plezanja) pa tudi že izstopili v lep sončen dan. Pravijo, da so plezali normalno, na vsakem stojišču so zabili povprečno po tri kli­ne in potem še nekaj v vsakem razte­žaju.
V Široki peči pa so odličen vzpon opravili člani AO Kranj Tomo Česen, Igor Jelovčan in Andrej Štremfelj. 8. t.m. so odšli iz doline in po dveh urah gaženja dosegli Bivak III. Naslednji dan so že ob 5. uri odšli naprej pod steno Široke peči. Ves čas se jim je pošteno udiralo in ker so morali »mi­mogrede« preplezati tudi tistih 300 m predostenja, so z vzponom v smeri Juvan-Šteblaj (V-VI, 600 m) lahko začeli šele ob osmih. Potem pa jim je šlo kar dobro. V petem raztežaju jih je malo bolj zamudila gladka prečnica, naslednja dva raztežaja, ki poleti nista posebno zahtevna, pa sta bila prekrita z ledom. Zajeda (80 m, VI-) pa je bila povsem kopna. Po enajstih urah in pol so si v žlebu z naklonino okoli 55° izkopali poličko za bivak. V četrtek so preplezali še en skalnat raz­težaj in štiri po žlebovih, ki so bili polni mehkega snega. Ob devetih so bili že na vrhu. Za sestop pa so pora­bili malo manj kot štiri ure. Skozi Amfiteater in do ravnine se jim je namreč udiralo do kolen. To je bila prva zimska ponovitev, sicer pa sedma (šesto sta julija lani opravila Česen in Štremfelj). V smeri so našli le 30 kli­nov, morda še kakega manj, pustili pa so le tri nove. Zabijali so namreč le na stojiščih in le dvakrat med plezanjem. S tem vzponom je bila v Široki peči pozimi ponovljena šele četrta smer «(Centralna leta 1974, Čihulova 1981, letos pa tudi že Dibonov raz).

Zanimivo je tudi v Škofjeloškem hribovju
Alpinistom skoraj nepoznane, sicer kratke in ne tako izrazite kot v alpskih stenah, so smeri v Ratitovcu, Kosma­tem vrhu, Donerskem Koglu, Pajbi in Bosirplati, pa Goču, Altermavru. Ob­staja pa možnost, da bodo zbrali njih opise, narisali vsaj osnovne sheme in nekaj skic, zato bo najbrž marsikdo, ki bi rad spoznal kaj novega, zavil tudi v predel, ki ga sedaj v glavnem »ob­vladujejo« le člani AS Železniki in AO Škofja Loka. 13. t. m. sta Stane Čufer in Tone Hiršenfelder preplezala novo smer (Zabrško: V/I-II, 180 m, 2 uri) v Bosirplatah (1518 m) in za tem še eno v Altermavru (Travnata: I-II, 120 m).

Franci Savenc

Prvo javljanje alpinista »Mosora«
Iz dalekog Nepala primljena je prva radio-poruka splitskih alpinista, koji če uskoro početi uspon na jedan od najviših vrhova Himalaja.
Prema obavijesti vode ekspedicije PD »Mosor« Maroeviča, vremenske prilike nisu dozvolile da se obavi obilaženje terena, a od nepalskih vlasti čeka se dozvola za rad vlastite radio-stanice, za koju su uvjereni da če je dobiti. (J. S.)