Rok za registracijo se izteka
Komisija za alpinizem PZS je sklenila, da bo sprejemala sezname za registracijo le še do 31. t. m. Dokaz bo poštni žig. Registrirati bo seveda mogoče le aktivne člane AO ter AS, ki imajo plačan prispevek (100 din) skladu PZS za pomoč pri plačilu stroškov reševanj na tujem in nezgodno zavarovanje. Kdor ne bo imel žiga o registraciji v svoji planinski izkaznici, ne bo mogel tekmovati za smučarsko prvenstvo slovenskih alpinistov, sodelovati na akcijah KA PZS, biti kategoriziran in s tem kandidirati za sodelovanje na odpravah.
4. smuk z Rožce
V nedeljo 29. t. m. vabijo člani AO Jesenice vse svoje tovariše, jeseniške alpiniste vseh generacij in njihove prijatelje, na tradicionalni turni smuk z Rožce, ki bo letos že četrti. Skupni odhod bo izpred Hotela pod Golico (pri Belcjanu) ob 7. uri. Organizacijski vodja srečanje je Milan Fülle.
Sicer pa so jeseniški alpinisti zadovoljni z zadnjimi dosežki. Vzponov res ni bilo posebno kvalitetnih, lepo pa uspeva alpinistična šola, s katero so pričeli 13. februarja. Udeležuje se jo 13 mladih, ki so bili doslej večinoma aktivni že v MO. Bojijo se le, kako bo poleti, ko jih bo potrebno popeljati v stene, izkušenih članov je pa malo.
7. samostojna razstava
Zlatko Smerke, našim alpinistom znan predvsem kot pisec alpinističnih vodnikov, čeprav je uspešen še na številnih področjih, je pripravil že sedmo samostojno razstavo umetniške planinske fotografije. Tema je Oblaki, stene, drevesa, snege, razstavljal pa je v Domu JLA v Čakovcu.
Veleslalom za pokal Pavla Kemperla
Postaja GRS Kamnik je februarja na občnem zboru sklenila, da bo vsakoletno smučarsko tekmovanje AO Kamnik, Mengeš ter Domžale poslej posvečeno pokojnemu Pavlu Kemperlu. Prehodni pokal bo prejela v trajno last ekipa, ki ga bo prva osvojila trikrat ne glede na zaporedje.
Prvi veleslalom je bil že letos 6. marca na Veliki planini, žal pa je bilo slabo vreme in zato udeležba skromna. Med posamezniki je bil najhitrejši Tone Trobevšek (GRS) pred Dušanom Podbevškom in Milanom Gladkom (oba AO Kamnik). Ekipno pa se je najbolje odrezala GRS (Tone Trobevšek, Janez Volkar, Franc Bauman). Med dekleti pa je bila najhitrejša Mateja Griljc (AO Kamnik).
Vzponi AO Bohinj
V soboto 7. t. m. so Lojz Budkovič, Janko Humar in Andrej Žmitek preplezali Blatni graben v Soteski. Bila je to zadnja ponovitev v tej sezoni, obe sveči sta bili že votli, ledu malo. V nadaljevanju pa sta potem Humar in Žmitek preplezala še nov slap, ki so ga krstili kar za Slap, ocenili pa s 80/30-60 st., 150 m.
V nedeljo 8. t. m. je Humar plezal v Novem vrhu. V južni steni Kaminsko, v sestopu Vzhodno grapo, potem pa prvenstveno v Mali steni (50 st., III. 250 m). Sestopil je po Velikonočni v V steni, potem pa je preplezal še Kaminsko (1. P) in še pet žlebov ter kaminov med prej navedenima smerema. Ocene teh smeri bi bile 50 st. (II-III), 150 m, razmere pa niso bile najboljše: gnil sneg in razmočen led.
Oprema iz goroteksa
Komisija za alpinizem PZS sporoča, da so kompleti (vetrovka predstavlja 2/3 cene) iz goroteksa dražji, kot so načrtovali. Nova cena je 5.000 din in je potrebno vsa naročila ponoviti, oziroma sporočiti nove zahteve.
Kdo v drugo selekcijo za Daulagiri
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS poziva vse kandidate za meddruštveno (slovensko) odpravo v J steno Daulagirija, da do 10, aprila pošljejo svoje prijave. To velja tudi za člane 1. selekcije, le da tem ni potrebno pošiljati že izpolnjenih formularjev. Kandidati morajo biti kategorizirani za letošnje leto ali vsaj izpolnje- vati pogoje v obdobju od 1. maja lani. Imeti morajo najmanj eno leto alpinističnega staža (100 tur, od tega 15 zimskih). Podrobnejše pogoje so s posebno okrožnico dobili vsi načelniki AO ter AS.
Priprave za popis smeri
Potrebe po plezalnem (ali še bolje alpinističnem vodniku) so v ospredju takorekoč že deset let, odkar so izšli Plezalni vzponi. Žal pa celo tisti arhivi, ki so bili že pripravljeni za redakcijo, niso več popolni in vse kaže, da bo končno potrebna dobro organizirana akcija na novih temeljih. Zaradi osebnih pobud, pa tudi širših dogovorov, se nam sicer lahko zgodi, da bomo dobili nekaj novega, toda to bo neusklajeno in kaj lahko tudi nepopolno.
Pozdraviti pa velja seveda vsako pobudo, še posebno pa sklep primorskih alpinistov, da organizirajo zbiranje gradiva. Idrijci so prevzeli celotno Špičje in Zadnjo Trento (Srebrnjak, Pelce, Zapotoški vrh). Bovčani odgovarjajo za Kanin, Krn in vršiče okoli Mangarta. Koprčani pa Osp. Postojnčani obdelujejo Bavšico, zbrali pa bodo tudi vse opise smeri, ki so jih v zadnjem času plezali njihovi člani na območju Trente. AO Nova Gorica pa je prevzel dolino Možnice (Rombon, Ribežni, Jerebica). Koritnico (Mangart, Jalovec – J in JZ stena, Loška stena), Zadnjico (Planja, Kanjavec, Kanceljni, Vršac, Ozebnik) in Bovški Grintavec. Zadnjo nalogo je prevzela pravzaprav Tamara Likar (Prvomajska 8-65000 Nova Gorica), ki je tudi že zbrala večino osnovnih podatkov in sedaj poziva, da se ji javijo vsi, ki so plezali kake smeri, katerih opisi še niso bili objavljeni. Zbira pa seveda tudi pripombe na vse objave, da bi bilo gradivo kar najbolj popolno.
Področni dan preventive
Področni dnevi varstva pred snežnimi plazovi dobivajo vse večjo veljavo in bodo, kakor kaže, postali kmalu tudi obvezen sestavni del vzgojno-izobraževalnih procesov. Letošnjega dneva v Kamniški Bistrici se je udeležilo že kar 85 planincev, med njimi je bilo 27 članov postaje GRS Kamnik. Prišli so opazovalci iz Ljubljane in drugih bližnjih krajev, celo z Reke so pripeljali skupino mladih in z OŠ Stranje.
Udeleženci so se seznanili z nevarnostmi snežnih plazov, še posebej pa so jih opozorili na najbolj nevarna področja v kamniških planinah. Pokazali so tudi barvne diapozitive, praktični del pa so pripravili v Koncu.
Skupna tura
Osem članov alpinistične sekcije PD Delo je v soboto 14. februarja odšlo na skupno turo. Že navsezgodaj so bili pri Erjavčevi koči in sedem jih je bilo takoj odšlo v Meniskusov žleb. Kljub temu, da so bile razmere precej slabe, so ga preplezali v dveh urah. Nato pa so prečili še greben Robičja in vadili varovanje. V nedeljo pa so odšli na vrh Nad Šitom glava. Frenk Prusnik in Drago Perši sta se z vrha spustila v smučmi, Loje Pleš in Valerija Rožane pa sta preplezala Pripravniško.
Novi poljski filmi
Znani poljski filmar planinske tematike Jerzy Surdel iz Krakova je pred dnevi končal serijo desetih TV filmov, vsak pa traja pol ure. Sest jih opisuje odpravo (1979) na Novo Gvinejo in še posebej vzpon na najvišji vrh Papue Nove Gvineje Mount Wilhelm, drugi pa so nastali v glavnem iz gradiva, ki ga je posnel lani v Mehiki med speleološko odpravo, ki jo je vodil Maciej Kuczynski. Kot posebnost je v njej prikazana dramatična mednarodna reševalna odprava v jamo San Augustin (-864).
Trekingi v Nepalu po novem
Nepalske oblasti so lani določile nove pogoje za trekinge v Himalajo. Za popotovanje po gorah nad 3700 m je potrebno nosačem plačevati po 30 nepalskih rupij (nekako poltretji USA dolar) dnevno, pet več pa za vodjo, Za podobno aktivnost v nižjih predelih so tudi plačila nižja – 21 oz. 30 nepalskih rupij.
Kaj je nevarnejše?
V angleških časopisih so pred kratkim objavljali tabelo nevarnosti, v kateri so človeške aktivnosti razvrstili po številu smrtnih primerov v enem letu. Najvišji indeks (2000) naj bi imel motociklizem, že trikrat manjšega (500) kajenje, podvodni ribolov kar 400, za avtomobiliste – tekmovalce naj bi bil 120, minerje 24, šoferje na splošno 17 in kakor je to slišati paradoksalno – alpinizem 14, Indeks verjetnosti da pride do smrtnega primera zaradi strele je 0,01, zaradi padca meteorita pa le še 0,00006. Verjetno pa bi tudi za te primerjave lahko rekli, da so sicer po svoje zanimive. Toda vendarle precej enostranske.
V steni nad Ospom
Prvo ponovitev Stebra spominov v Osapski steni sta opravila Lidija Painkiher in Janez Sabolek (Akademski AO) 22. februarja. Ocena: A1, V-, 100 m. 5. urah. Drugo (in tretjo) ponovitev pa imata od 28. preteklega meseca navezi Matjaž Ivnik (Tržič) – Franc Langerhole (Škofja Loka) in Lojze Cajzek-Andrej Palir (Celje). Painkiherjeva in Sabolek sta 26. februarja opravila še 1. P Internacionalne (A1-2, IV+, 130 m, 7.30). Dan kasneje sta preplezala novo varianto, ki začenja ob Stari smer in se po poltretjem raztežaju priključi Gobi. Ocena: druga polovica drugega raztežaja A1, ostalo IV+. V soboto sta oba preplezala še Žago, potem pa Sabolek sam se Staro smer in Medota. V nedeljo 1. t. m. pa so Cajzek, Ivnik in Sabolek preplezali novo smer (Muha, 130 m, 6 ur) in sicer desno od Medota. prek zgornje od treh značilnih streh. Polovica tretjega raztežaja je tehnična (A2).
Franček Knez je bil v Ospu še zadnji vikend pred odhodom v Himalajo. 6. t. m. je preplezal Žago in Italijansko smer (A1/V) 2 h, ki jo je pred tem preplezal Sabolek s tovarišem. Dan kasneje je z Matjažem Pečovnikom (oba AO Impol) preplezal Internacionalno in ker jima je zmanjkalo klinov, sta jih večino izbila, pustila sta jih le na najtežjih mestih, poleg tega pa še svedrovec in zagozdo. Nato sta preplezala še Italijansko z varianto, prvenstveno Klempavo (II-III) desno od Medota, po kateri sta sestopila, v nedeljo pa še Solzo: A 1/IV+, 3 h ob Italijanski smeri.
Na Himalaji je bila zimska sezona slaba
Neuspešna poskusa vzponov na Everest – Obrnili na Ganeš Hinalu IV – Angleži do 7000 m
Lanski uspeh Poljakov na Everestu je, kakor kaže, preveč opogumil organizatorje odprav, tako da je bila letošnja zimska sezona v Nepalu nadvse pestra, toda tudi neuspešna, čeprav še niso znani vsi podatki.
Poskus enajst članske japonske odprave (šest alpinistov, pet reporterjev) pod vodstvom že kar legendarnega Uemure za vzpon na Everest po normalni smeri, se ni posrečil. Začeli so na prvi dan sezone (1. decembra), ledni slap so zmogli do 9. in na robu postavili tabor 1 (6050 m), T 2 (6450 m) v Zahodni globeli, T 3 (7300 m) pa na vesinah Lhotseja. Toda konec leta je Noboru Takenaka (28) zdrsnil med sestopom ob pritrjenih vrveh in še vreme se je pokvarilo, tako da so celo z evakuacijo trupla morali počakati teden dni. 27. januarja so se Uemura (39), Keniči Macuda (26) in Toičiro Minati (25) v spremstvu petih Šerp še enkrat poskusili povzpeti na Južno sedlo, kjer so želeli postaviti tabor 4. Toda sedlo je dosegel le Minati z enim izmed Šerp, pa še ta dva sta se morala takoj umakniti.
O angleški odpravi, ki je na veliko razglašala, da bo pozimi brez kisika in v alpskem slogu preplezala Zahodni greben Everesta (pozabili so celo povedati, da tod že vodi Jugoslovanska smer), je znano le to, da so 15. januarja postavili tabor 3 na 7000 m.
Ameriško-nepalska odprava, ki se je pozimi želela povzpeti na Ganeš Himal IV (7100 m) prav tako ni uspela, preveč jih je oviral veter in hud mraz. Zanimivo je, da je odpravo vodil ameriški veleposlanik v Nepalu Phil Trimble, ki je vodil tudi ameriško (ob 200-letnici ZDA) na Everest jeseni 1976. Letošnja odprava je bila le štiričlanska, odnehali pa so menda že na višini 5700 m.
Planici pod Triglavom so zborovali
PD Dovje-Mojstrana načrtuje obnovo dveh bivakov – proslava 60-letnice Skale
Tudi na letni konferenci PD Dovje – Mojstrana so pohvalili delo in dosežke v zadnjem obdobju. MO je priredil med drugim smučarski memorial, AO je opravil 216 tur, njihovi člani pa so bili prvi med ekipami na slovenskem smučarskem prvenstvu alpinistov. Izdali so brošuro o Jakobu Aljažu, popravili poti, organizirali so dan planincev v Vratih, postaja GRS pa je kot vedno opravljala preventivno delo in številne akcije, štiri od njih tudi v Steni.
Konferenca je sprejela tudi obširen program za letošnje leto. Načrtujejo obnovo dveh bivakov, pripravljajo načrte za manjšo hidrolektrarno v Vratih, priredili pa bodo tudi proslavo 60-letnice TK Skala.
Člani društva so dobili tudi priznanja: Gustl Delavec red dela z zlatim vencem za njegovo dolgoletno uspešno delo, zlate častne značke pa Branko Ban in Franc Salberger.
Franci Savenc
Nova zunanja podoba Planinskega vestnika
Nekatere planinske rubrike dopolnjene – Fotografsko gradivo se zliva z vsebino – V reviji, ki redno izhaja, dovolj zanimivega branja
Planinski vestnik je vsekakor ena najbolj redno izhajajočih slovenskih revij. Samo da je mimo prvega v mesecu, že pride na mizo še vroč izvod iz tiskarne Jožeta Moškriča. Tako naš sestavek zajema kar dve številki.
Februarska se je predstavila z nekoliko spremenjeno zunanjo podobo. Na prvem mestu, takoj za sliko z vprašanjem, ki poživlja vsebino vestnika, je zapis o tradicionalnem srečanju veteranov, ki je pripravila Planinska zveza Slovenije za svoje dolgoletne in zaslužne člane; ob tej priložnosti so prejeli tudi visoka državna odlikovanja. Pavle Šegula na originalen način predstavlja bralcem Bineta Vengusta ob njegovi šest- desetletnici. Vengust je načelnik gorske reševalne službe že od le- ta 1965, sicer pa ugleden družbenopolitičen delavec.
Dva prispevka segata v zgodovino naših krajev, v zgodovino, ki se je pisala v gorah. Jakob Ciglar piše o vojni pod zemljo tam okrog Krna med prvo svetovno vojno in predlaga, da kadar hodimo po Batognici, postojimo ob razstreljenih skalah, čudnem spomeniku vojne nesmiselnosti in se spomnimo mož, ki so podali tod. Drugi prispevek govori o dogodkih v zadnji vojni, o zavetju v Varvajnu nad Kopišči v Kamniški Bistrici, kjer so zgradili partizanski bunker, na strateško dobro izbranem prostoru.
Peter Skoberne je prispeval članek o Kocbekovi koči na Molički planini (posvečeno spominu Frana Kocbeka ob 60-letnici smrti). Pobrskal je po arhivih in našel zanimivosti, ki novim planinskim rodovom odkrivajo zasluge piparjev in drugih, za ustanovitev Slovenskega planinskega društva.
Rubrika, namenjena osebnim doživetjem, je dokaj bogata in raznolika. Maretičeva piše o srečanju v Mali Paklenici; Markuševa o padcu, ko je bila prvič prva v navezi; U. Župančič izdaja drobec svojega poznavanja lepot Julijcev, in sicer Gamsove riže; J. Benkovič opisuje vzpon po Bobnarjevem plazu v Brani, Ivan Kurinčič pa svoj prvi in hkrati nepozabni vzpon na Triglav.
Zadnje čase se javnost, no samo planinska, vse pogosteje dotika problema Triglava, triglavskih žičnic. Tudi v PV smo pred meseci lahko prebirali stališča PZS in UO PV o tej problematiki, M. Kmecl je tudi pisal o tem; v pričujoči številki mu M. Čibej pošilja tehnokratsko pismo z naslovom Triglavske vizije; paleto mnenj dopolnjuje P. Skoberne ob nesporazumih ob sprejemanju zakona novega Triglavskega parka.
Spet se je oglasil Silvo Kristan (VSTK) z nekaterimi problemi v zvezi s planinsko vzgojo najmlajših. Gre za obdelavo ankete ob jesenskem seminarju za mentorje planinske vzgoje v vzgojno-varstvenih zavodih in za predstavnike mladinskih odsekov.
Med društvenimi novicami je vredna posebne pozornosti tista, ki govori o pomembnem planinskem slavju, o pobratenju dveh planinskih društev: zamejskega Slovenskega planinskega društva Trst in PD SAP-Viator. Pozornost matične domovine do Slovencev v zamejstvu ter materialna in moralna pomoč pri njihovih prizadevanjih za globalno zaščito, mora segati v vse razsežnosti njihovega življenja, torej tudi na športno in planinsko. Pobratenje, kot je omenjeno, pomeni za zamejske Slovence dopolnilo pri njihovem delovanju, pa tudi stalnost v vzdrževanju živih vezi z matičnim narodom, kar je posebnega pomena za mlado zamejsko generacijo!
Tudi marčna številka je polna novosti. Tako se je že kar udomačil nov zunanji ovitek, navadili smo se na dopolnila posameznih rubrik, ugotovili, da se fotografsko gradivo lepše kot prej zliva z vsebino Vestnika. Zdaj so prve notranje strani drugačne namenjene gradivu iz naše planinske zgodovine, klasičnemu delu vsebine PV (lahko bi rekli tudi literarnemu) pa sledijo strokovni prispevki. Tako se Planinski vestnik dopolnjuje brez kakih bolečih posegov v dolgoletno tradicijo z novostmi in rešitvami, ki so mogoče in ne terjajo posebnih izdatkov.
V zadnji številki se uredništvo najprej na kratko spominja 40-letnice TK Skale, nato pa Javornika (1242 m) nad Črnim vrhom, gore, ki ga ima za svoj ponos PD Idrija in na katerem so že konec prejšnjega stoletja postavili vpisno knjigo.
Osrednji prispevek je to pot izpod peresa mariborskega športnega in planinskega delavca mag. Dušana Vodeba ob sedemdesetletnici Uroša Zupančiča, tega samosvojega slovenskega alpinista, ki se je s svojimi številnimi prvenstvenimi vzponi in drugim planinskim in alpinističnim delom zapisal z dušo in telesom slovenskemu planinstvu.
Mnogo prispevkov v Planinskem vestniku je namenjeno izmenjavi izkušenj. Kar doživi eden, je lahko vodilo drugim, če se kdaj kasneje namenijo k istemu cilju. V tem smislu piše Miha Žužek o Aiguille du Tour, Mt. Blancu du Tacul in o Mont Blancu in o tem, kdo je sposoben za planinski pohod na te visoke gore.
V takoimenovano klasično vsebino PV sodi Borisa Režka Zabrisana sled. Doživeto opisuje občutenje gornika, ko ga novi sneg skoraj zamete v osamljeni planinski koči, ko krog njega gospodarijo plazovi, ko zmanjkuje hrane, ko si na milost in nemilost predan naravnim silam, ko misel nehote uhaja k smrti.
Bistveno nasprotje Režkovemu doživetemu zapisu pa je prispevek Marjana Natka. Tudi takšen je Velebit, v katerem popisuje pripetljaj četverice mladih planincev, ki jih je na Velebitu zametel sneg in so se v globokem snegu prebijali v dolino. Pri Režku sama notranja doživetja, pri Natku v ospredju nadčloveški napor.
Branju so namenjeni še prispevki Skozi pohorski pragozd (S. Babić), Kako smo potovali na planinski dan (Kostanjevićeva) in Na Grintavcu (S. Sres). Franček Knez sveže popisuje vzpona: slovensko smer v Les Courtes in jugoslovansko v Druju.
V rednih rubrikah je toliko bogatega gradiva, da ni mogoče našteti vsega. Opozoril pa bi rad na 80 let organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem, na dan varstva pred plazovi: na prispevek Zugspitze – gora in gnojišče, ob katerem se zgroziš, hkrati pa pomisliš kaj čaka naše gore čez 20 30 let. Obširno se PV to pot pomudi tudi pri smučanju. Gre za poskus analize in ovrednotenja; dalje povzetek članka H. Maegerleina: Kdo je kriv po katerem je ljubiteljski smučar med vodenjem in zavajanjem v medijih. Nič manj zanimivo ni prebrati članek iz avstrijskih vrst: Quo vadis smučanje in pa skrajšano poročilo s 14-tega. kongresa zdravnikov za smučarske poškodbe, v katerem lahko preberemo, da je v zadnjih letih čutiti zmanjševanje števila nesreč pri smučanju, ob žičnicah, da pa narašča število poškodb pri hoji in teku na smučeh (česar pri nas še nismo opazili).
V notranji fotografski prilogi so štiri lepe planinske fotografije, nagradi in odkupa – rezultat natečaja, naslovnica pa je res škrlatna Škrlatica (Drago Bole).
Stane Urek
