V zadnjih letih se je poklic alpinista (pri tem velja ločit alpiniste, ki so tudi gorski vodniki ali pa tudi navidezno zaposleni kot športniki v državnih ustanovah od čistih alpinističnih profesionalcev – teh slednjih je izrazito malo) močno spremenil (podobno kot pri marsikaterem drugem poklicu). Med svobodo, medijsko izpostavljenostjo, sponzorstvi in družbenimi omrežji se je alpinizem razvil v dejavnost, ki zahteva profesionalno strukturo, komunikacijske spretnosti in sposobnost ustvarjanja vsebin. O tem sta vprašanja za Montagnes magazin postavljala Pauline Boulet & Arthur Delicque, spregovorila pa sta Symon Welfringer, meteorolog in alpinist, ter Léo Billon, član Vojaške skupine za visokogorje (GMHM).
Dva različna pristopa k »poklicnemu« alpinizmu
Symon Welfringer ima dve karieri: polovico časa dela kot meteorolog pri Météo France, drugo polovico pa posveča plezanju, smučanju, kolesarjenju in odpravah. »To mi daje varnost in svobodo, da se v alpinizmu ne rabim ozirati na denar,« pravi. Sponzorstva vidi kot motivacijo, ne kot finančno nujo.
Léo Billon je poklicni alpinist v GMHM, kar pomeni, da je zaposlen v vojski in živi izključno od alpinizma. »Za razliko od sponzoriranih plezalcev nimam obveznosti do blagovnih znamk. Imam svobodo, da komuniciram, kadar želim, in da plezam, kar želim.«
Mediji in družbena omrežja: nuja ali izbira?
Oba sogovornika priznavata, da je danes medijska prisotnost postala del profesionalnega alpinizma.
Welfringer: »Od leta 2000 do 2015 je veljalo, da mora biti alpinist tih. Danes pa je komunikacija del poklica. Jaz sem med prvimi začel deliti fotografije in zgodbe z odprav – takrat so me mnogi kritizirali, zdaj pa od tega živijo.«
Billon: »Če živiš od blagovnih znamk, je medijska izpostavljenost nujna. Jaz sem v drugačnem položaju, zato lahko izbiram, kdaj in kako komuniciram. Všeč mi je deliti izkušnje, ker imam potrebo po priznanju, ne pa po stalni prisotnosti.«
Profesionalizacija: od strasti do poklica
Oba se strinjata, da je danes živeti od alpinizma realna možnost, čeprav ne nujno prek vrhunskih dosežkov.
Billon: »Danes lahko postaneš profesionalni alpinist tudi brez vrhunskih vzponov – če znaš pripovedovati zgodbe, ustvarjati podobe in graditi občinstvo. Nekateri živijo od vsebine, drugi od dosežkov.«
Welfringer: »Zaradi sponzorstev in družbenih omrežij je poklic postal dostopnejši. A zdaj moraš biti dober ne le v gorah, ampak tudi na spletu.«
Svoboda in omejitve
Billon priznava, da je služba v GMHM kompromis: »Sem v vojski, kar pomeni določene zahteve, a hkrati mi daje stabilnost in svobodo. Če bi bil odvisen od blagovnih znamk, bi imel več omejitev.«
Welfringer pa poudarja, da mu meteorološka služba omogoča mir: »Imam redno službo, kar mi daje čas in varnost. Lahko bi živel samo od alpinizma, a mi je pomembno, da imam tudi normalno življenje.«
O pritisku in javni podobi
Oba se zavedata, da jih javnost vidi kot junake, a se s tem ne poistovetita.
Billon: »Ne želim, da bi ljudje mislili, da morajo postati profesionalci. Želim, da se zaljubijo v gore.« Vodi tudi mlade v GEAN (Groupe Excellence Alpinisme National), kjer prenaša izkušnje.
Welfringer: »Pritisk ne prihaja od sponzorjev, ampak od mene samega. Želim biti zvest sebi in svojim vrednotam.«
Mladi alpinisti in nova generacija
Oba opažata, da se pojavlja nova generacija plezalcev, ki obvlada tehniko, komunikacijo in večdisciplinarnost.
Billon: »Super je videti njihovo energijo. A profesionalni alpinist ni nujno vrhunski alpinist. Sponzorstvo ni dokaz kakovosti.«
Welfringer: »Mladi so izjemni, a morajo si vzeti čas. Alpinizem je šport izkušenj. Ne smejo se prehitro razglasiti za svetovne zvezde.«
Nasvet mladim
Billon: »Želim si, da bi se začel trenirati prej. Fizična priprava je ključna, če želiš napredovati.«
Welfringer: »Imel sem srečo, da sem najprej našel poklic, potem pa gore. To mi je dalo ravnotežje. V alpinizmu je pomembno, da ohraniš identiteto in ne poskušaš biti kopija nekoga drugega.«
Sklep: alpinizem med svobodo in sistemom
Intervju razkriva, da je sodobni alpinist razpet med strastjo, medijsko prisotnostjo, sponzorstvi in potrebo po svobodi. Poklic obstaja, a zahteva kombinacijo tehničnega znanja, osebne zgodbe in sposobnosti komuniciranja. Kot pravi Welfringer: »Alpinizem je postal poklic, a ostaja predvsem način življenja.«
