življenjska pot gozdarja, raziskovalca in alpinista
Alberto Hofmann se je rodil 13. aprila 1908 v Tokiu. Njegov oče Amerigo je bil takrat pro tempore profesor hidravlike na tamkajšnji univerzi, mati pa Berta Kueffel. Rodil se je torej po naključju v daljnem Vzhodu, a odraščal je v Evropi in prejel izrazito kozmopolitsko izobrazbo.
Osnovno šolo je obiskoval na Dunaju, srednjo pa v Gorici, kjer je leta 1927 opravil maturo na klasični gimnaziji. Leta 1932 je diplomiral iz agronomije na Univerzi v Firencah, leto pozneje pa se je specializiral za gozdarstvo na Višjem agronomskem in gozdarskem inštitutu — takrat najpomembnejši italijanski šoli na tem področju.
Ta izobrazba, ki je združevala inženirsko‑proizvodni in naravoslovni pogled na gozd, je zaznamovala njegovo celotno kariero. Hofmann je prispeval izvirne in napredne ideje tako na področju gozdnega načrtovanja kot na področju botanike gozdnih ekosistemov.
Začetek kariere in mednarodne povezave
Leta 1933 je začel delati v državni gozdarski upravi v Sondriu. Hitro je vzpostavil pomembne mednarodne povezave: izpopolnjeval se je na Mednarodni geobotanični postaji v Montpellieru in sodeloval z najpomembnejšimi evropskimi botaniki in fitosociologi, med njimi: Josias Braun‑Blanquet, Erich Aichinger, Valerio Giacomini, Alessandro Pignatti.
V času, ko so bile te discipline še v povojih, so bili ti raziskovalci dejansko svetovni vrh.
Afrika, vojna in ujetništvo
Leta 1938 je vstopil v gozdarsko milico in bil premeščen v Adis Abebo. V Italijanski vzhodni Afriki je sodeloval pri raziskovalnih programih in gozdnem načrtovanju, organiziral gozdarske tehnične službe ter ustanovil prve gozdne drevesnice za domorodne vrste.
Med drugo svetovno vojno je kot prostovoljec sodeloval v nesrečni kampanji 1940–41. Britanci so ga zajeli in poslali v Kenijo, kjer je ostal do konca vojne. Zanimivo: po kapitulaciji so ga Britanci za kratek čas celo vključili v svoje gozdarske službe.
Po vrnitvi v Italijo leta 1946 je leta 1949 prejel Križ za vojne zasluge.
Gozdarski upravnik v Italiji
Po vrnitvi je postal upravnik državnih gozdov v Follonici, nato v Tarvisu, kasneje vodja gozdarskega oddelka v Salernu, na koncu pa regionalni gozdarski načelnik za Kampanijo.
Hofmann in Mangart
V zgodovini Mangarta je Hofmann, ki je umrl 7. oktobra 1988, zapisan tudi kot alpinist in raziskovalec, ki je skupaj z Mariom Donadinijem leta 1950 splezal italijansko smer na Mangart (iz nje je pozneje nastala ferata Italiana), kar je bilo ključno v času, ko je nova meja z Jugoslavijo presekala tradicionalne poti.
Njegovo delo je bilo vedno preplet znanstvene natančnosti, spoštovanja narave in razumevanja gorskega prostora — zato je v zgodbah Mangarta in Fužin tako pomemben lik.
