Kot pišejo v italijanskih medijih je po treh dneh upanja prišla žalostna novica: 36‑letni italijanski arhitekt in strasten gornik Cesare Zilio iz Bassano del Grappa je 8. aprila 2026 umrl v bolnišnici v Bolzanu, potem ko ga je na velikonočno nedeljo pod Cima Grava (3.059 m) v dolini Vizze zasul ogromen snežni plaz.
Zilio je bil na turi s partnerko in prijatelji. Okoli 11. ure dopoldne se je z južnih pobočij sprožil plaz izjemnih dimenzij – približno 900 metrov dolg, 200 metrov širok, s frontalno višino okoli 2,5 metra. Snežna masa ga je odnesla daleč po pobočju in ga pokopala pod približno 1,5 metra snega.
Reševalne ekipe iz Vipiteno/Sterzing in Colle Isarco, pripadniki gorske enote Guardia di Finanza ter dva helikopterja so se odzvali takoj. Zilio je bil lociran s pomočjo signala žolne, kar je omogočilo hitro izkopavanje. Ko so ga dosegli, je bil v izjemno kritičnem stanju – v srčnem zastoju, hudo podhlajen in z resnimi poškodbami zaradi dolgega plazenja. Na kraju so ga dolgo oživljali, nato pa v najvišji nujnosti prepeljali v bolnišnico v Bolzanu.
Kljub intenzivni terapiji in več posegom je bilo stanje od začetka brezizhodno. Po treh dneh boja je Cesare Zilio umrl na oddelku intenzivne nege.
Kdo je bil Cesare Zilio
Zilio je bil arhitekt, doma iz Borso del Grappa, živeč v Bassanu. Bil je izjemno aktiven športnik: gornik, skialpinist, tekač, kolesar, popotnik. Njegovi profili na družbenih omrežjih so polni fotografij z gora, iz potovanj in športnih izzivov.
V Alto Adige je prišel za velikonočni oddih, skupaj s partnerko in prijatelji. Tura na Cima Grava naj bi bila le eden od izletov v teh dneh. Nihče ni pričakoval, da se bo idiličen dan v visokogorju končal s tragedijo.
Plaz, ki ni pustil možnosti
Vsi viri poudarjajo, da je bil plaz izjemno velik in silovit. Po podatkih reševalcev je Zilia odneslo več sto metrov po pobočju, kar je povzročilo hude poškodbe in asfiksijo. Čeprav je bil izkopan razmeroma hitro, je bila verjetnost preživetja zaradi kombinacije poškodb in podhladitve izjemno majhna.
Skupnost v žalovanju
Ziliova smrt je močno pretresla njegovo domače okolje v Bassanu del Grappa in širšo skupnost ljubiteljev gora. Bil je znan kot človek z veliko energije, strasti in spoštovanja do narave.
Njegova zgodba je še en opomin, kako nepredvidljive so lahko razmere v gorah – tudi na turah, ki se zdijo rutinske, in tudi za izkušene gornike.
Adijo, Cesare, še zapišejo …
