Pred 220 leti je izjemni južnotirolski alpinist Josef Pichler, znan kot Josele, prvič dosegel 3904 metrov vrh Ortlerja – Ortles preko hudega pobočja Trafoi – V naslednjih letih se vzpne tudi po Costonovem grebenu ali Hintergratu
Obdan z ledniki se Ortler ponosno dviga nad dolinama Sulden in Trafoi. Strme stene ponekod (zaenkrat še) objemata led in sneg. Grebeni so trije: severni, Hintergrat in Marlgrat.
Z goro povezanim ljudem gre beseda tudi o dveh možeh iz San Leonarda v Passiriji, ki sta pred dvema stoletjema zaznamovala zgodovino Tirolske. Med njima je leto razlike in se najbrž nista poznala. Bolj znan je Andreas Hofer, gostilničar, ki je leta 1809 postal vodja tirolskega upora proti Bavarski in Francozom. Zmagal je v bitkah, a izgubil vojno, ker je Avstrija, ki jo je Napoleon premagal pri Wagramu, vrnila Tirolsko Bavarski. Leta 1810 so ga ujeli Francozi in ustrelili v Mantovi. Drugi sin svetega Leonarda, znan kot Josele, torej Peppino, je pravo nasprotje prvega. Pichler se je ukvarjal s takrat osnovnimi gorskimi deli: tihotapstvom in lovom.
»O Paccardu in Balmatu je bilo napisanih veliko knjig, nihče ne pozna Pichlerja. Izjemen in instinktiven alpinist, pa je bil sposoben plezanja po težkem terenu. Ko sem se vrnil na njegovo pot iz leta 1804, sem bil navdušen,« je pred nekaj leti zapisal Reinhold Messner.
Po zaslugi intuicije in trdne noge je Pichler leta 1804 postal protagonist prvega vzpona na Ortles, ki se v takratnih dokumentih (še danes v nemščini) pojavlja z imenom Ortler. Pismo iz leta 1826 ga opisuje kot majhnega in čokatega z zelo pokrčenima nogama – zaradi preveč plezanja. Zelo ostre oči, izrazit nos in vedno na glavi koničast zelen klobuk. Na žalost nihče nikoli ne nariše njegovega portreta.
slika neznanega umetnika v Churburgu – Wikipedija
Leta 1804 je avstrijski nadvojvoda Janez prečil prelaz Reschen, odkril Ortles in J. Gebhardu, častniku alpskih čet, naročil, naj spodbudi prvi vzpon na goro. Gebhard se je lotil zadeve in odšel v Val Venosto, kjer je postavil bazni tabor v Castel Churju in naročil dvema možema iz Zillertala, Johannu Klausnerju in Johannu Leitnerju, da se skupaj z lokalci povzpnejo na vrh. Prvič so poskusili 30. avgusta drugič že naslednji dan … Poskusi so neuspešni.
26. septembra je Gebhard že na robu živčnega zloma. Od nekod se pojavi Josef Pichler in ga najame. Naslednji dan se iz svetišča Tre Fontane tik gorvodno od Trafoija Pichler vzpenja proti Ortleju, sledita mu dva Tirolca v prizoru, ki je zaslovel po sliki, ohranjeni v Castel Coira. 1. oktobra je častnik končno pisal nadvojvodi: »Kraljeva visokost! Velik podvig je dosežen! Vrh Ortlerja so dosegli med 10. in 11. uro. Ne pomnim srečnejšega dneva od 28. septembra, ko so se okrog štirih popoldne vrnili osvajalci Ortlerja in mi sporočili težko pričakovano novico«.
Naslednje leto se je Josef spet v imenu nadvojvode lotil gore s strani Solde. S tremi novimi sopotniki (Johann Hell, Michael Hell in neznan lovec) Pichler prepleza smer Hintergrat, greben Coston za italijanske alpiniste. Elegantna mešana smer, ki še danes ostaja zahtevna.
Pichler in njegovi spremljevalci se štirikrat povzpnejo in spustijo po poti in jo pustijo delno opremljeno. Pri četrtem vzponu nosijo zastavo na vrh, pri petem vodijo Gebharda in očeta Rechenmacherja, župnika Solde. Dva tedna kasneje Pichler prižge velik kres na vrhu. 16. septembra se Gebhard vrne in njegovi možje postavijo kamnito piramido. Nadvojvodov projekt vključuje tudi gradnjo zatočišča, vendar prihod Napoleona delo ustavi.
V naslednjih letih sta vojna Andreasa Hoferja in težak mir potisnila Ortler v pozabo. Le Josef Pichler je še desetletja plezal po njem, …
