Slovenski alpinizem 2015
V sodelovanju s Komisijo za alpinizem PZS je izbor najuspešnejših alpinistk in alpinistov opravila skupina izkušenih alpinistov različnih generacij, ki poznajo razmere v slovenskem in svetovnem alpinizmu, in sicer Andrej Štremfelj, Matej Kladnik, Milan Romih, Tadej Debevec, Tina Di Batista, Tomaž Jakofčič, Tone Škarja, Urban Ažman ter Miha Habjan in Peter Bajec (oba KA).
Glavni kriteriji za izbor so bili vrhunskost, prvenstvo, ideja in izbira cilja, drznost in avantura ter seveda način opravljenega vzpona. Prednost so dobili vzponi, ki so odstopali od povprečja najboljših vzponov, ter vzponi resnično pravega alpinističnega značaja. Izbrani najuspešnejši alpinisti so dobili prepričljivo večino glasov.
Na KA so izbrali posameznike ali navezo, ki so z enim ali več vrhunskimi vzponi pomembneje zaznamovali preteklo alpinistično leto. Tem alpinistom je bila podeljena nagrada za posebne dosežke v alpinizmu.
Prav tako, tokrat tretjič, je bila podeljena nagrada za življenjsko delo na področju alpinizma.
Najuspešnejša alpinista: Marko Prezelj in Urban Novak
Mednarodna odprava štirih mož, izkušenih Marka Prezlja in Manuja Pellissierja ter mladih Haydna Kennedyja in Urbana Novaka, je pod Novakovim vodstvom jeseni 2015 v vzhodnem delu gorovja Kašmir v Indiji preplezala prvenstveno smer na impozantno, 6173 metrov visoko goro Cerro Kištvar. Štiridnevni vzpon v vzhodni steni je dodobra preizkusil njihove moči, zato so smer z imenom Light before wisdom ocenili z oceno ED+, povišano najvišjo stopnjo francoske ocenjevalne lestvice. Vzpon zelo verjetno sodi med najboljše alpinistične vzpone na svetu v letu 2015, zato je tudi močno odmeval v mednarodni alpinistični javnosti.
Najuspešnejša alpinistka: Anastazija Davidova
Nastja je novo uspešno alpinistično leto kronala z odličnimi vzponi na dveh odpravah, kjer je plezala predvsem v navezi z Maticem Joštom. V Patagoniji je bil njen glavni cilj Aguja Saint Exupery, sledi pa je s tremi prvenstvenimi vzponi pustila v pogorju Raru v indijski Himalaji. Dodatno težo vzponom daje slog: raziskovanje skoraj povsem nedotaknjenih gora in plezanje njihovih strmih sten.
Najperspektivnejši alpinist: Matevž Mrak
Za njim je imenitno leto 2015, ko je dobro plezal tako pozimi kot poleti. Izstopajo predvsem zimski vzponi v uvodu sezone (druga zimska ponovitev Sveče v Travniku) in pa zaključek leta z ekspresnim vzponom čez Helbo in Čopov steber na vrh Triglava. Poleti je Matevž s sovrstniki plezal tudi v pogorju Mont Blanca, kjer izstopa vzpon čez Centralni frenejski steber, in opravil prvo prosto ponovitev Spominčice v Triglavu.
Priznanje za posebne dosežke v alpinizmu: Luka Lindič, Luka Krajnc in Tadej Krišelj
Trojica je letos skupaj plezala v Patagoniji, kjer so uspeli v zanimivem grebenskem prečenju vrhov Adela z zaključkom po smeri Ragni na Cerro Torre. Naveza Krajnc-Krišelj je pred tem v Patagoniji uspela še s prvenstveno smerjo Blockbuster v zahodni steni Mojon Roja, Krajnc in Lindič sta poleti dodala prvenstveno smer v južnem stebru severnega vrha Biacherahi v pakistanskem Karakorumu, Lindič pa je v sezoni treh odprav na Aljaski v navezi z Alešem Česnom preplezal še Francosko smer na Mount Hunter.
Nagrada za življenjsko delo na področju alpinizma: Peter Podgornik
Peter Podgornik se je rodil leta 1958 v Vrtovinu v Vipavski dolini. Z domačega praga je pogled zajemal rob Trnovskega gozda in domači hrib Kucelj. Želja, da bi pogledal čez rob, je postajala vedno večja in v četrtem razredu premagala stroga šolska pravila. Šolski izlet si je s prjjatelji podaljšal do Kuclja in nasitil svoj mladi raziskovalni duh, učiteljem pa seveda dvignil lase. Želja, ki ga je že takrat gnala gledati čez rob, se je pozneje v življenju še večkrat pojavila, le cilji so rasli. V njegovi družini so bile že od nekdaj generacije lovcev in ljubiteljev narave. V gore je najprej začel zahajati z lovci, kmalu pa je zavil na planinske steze in v nizke stene pod robom Trnovskega gozda. Leta 1975 je z bratoma Pavlom in Rudijem prehodil polovico planinske transverzale ter opravil prve vzpone v nizkih stenah nad domačo dolino. To so bili vzponi s skromno opremo, saj je za plezanje zadoščala vrv za vezanje živine z domače kmetije. S Pavlom sta kmalu spoznala vrhove v zimskem času in se udeležila alpinistične šole pri PD Nova Gorica, ki je takrat oživljala alpinizem na Goriškem. Uspešno sta opravila vse obveznosti in iz domačih stenic zašla v Julijce. Leta ’77 sta postala alpinista, nedolgo zatem še alpinistična inštruktorja. V tem obdobju sta živela za alpinizem in postala gonilna sila primorskega alpinizma. V začetku osemdesetih sta predstavlja eno najboljših navez pri nas. Izbirala sta si nedotaknjene kotičke najvišjih in najstrmejših primorskih sten. Stene v Posočju in stranskih dolinah so bile do takrat precej neznane. Drznim lovskim prehodom in redkim klasičnim smerem sta dodala direktne in markantne smeri, ki še danes vzbujajo spoštovanje. Dobro poznamo Sivi ideal v Jerebici, Smer mladosti v Vršacu, Novogoriško v Loški steni – seznam takšnih smeri je dolg. Z intenzivnim plezanjem sta v tem delu Julijcev odkrila številne stene in s tem postala njihova dobra poznavalca. Klub skromnim začetkom z doma izdelano in predelano opremo sta ob neizmerni želji po doživetjih gojila alpinizem na visoki ravni. Kmalu so na vrsto prišli visoki vrhovi Alp in nazadnje Himalaja.
Leta 1981 sta se udeležila jugoslovanske odprave v južno steno Lotseja. Gora je Petru vzela del prstov, želje po novih doživetjih pa ne. Že naslednje leto sta s Pavlom uresničila skupno željo, ki je že štiri leta tlela v srcih – to je bila prvenstvena smer v južni steni Aconcague. Devet dni plezanja v alpskem slogu je bilo dejanje, ki je močno odmevalo v alpinističnem svetu. Temu uspehu je sledila huda izguba, ko je brat dvojček s soplezalko ostal v steni Malega Koritniškega Mangarta. Izguba je bolela, vendar je Peter nadaljeval s plezanjem še za brata, v spomin pa je več let vztrajno organiziral tabor pod Malim Koritniškim Mangartom, ki je postal tradicionalen in privabljal plezalce iz vse Slovenije. V naslednjih letih je plezal z domačimi in tujimi soplezalci, največkrat pa se je navezal na vrv s Pavletom Kozjekom, Filipom Bencetom, Alojzom Fonom – Huljom in soplezalci iz domačega odseka. Aconcagui so sledile številne druge odprave. Bil je na ogledni odpravi pod Kangčendzengo, kjer je pozneje sodeloval pri prvem pristopu na Jalung Kang. Dvakrat je obiskal nedotaknjene vrhove Grenlandije. Plezal je v granitnih vertikalah Yosemiteja. Na Cerro Torreju je kljuboval muhastemu vremenu in si skupaj s prijatelji prigaral Peklensko direttissimo. Po tej avanturi se je v Patagonijo še vrnil. Preplezal je novo smer v vzhodni steni Fortalezze, v Cerro Adele pa se je čez novo smer podal kar sam, potem ko sta se pod južno steno Aconcague s Pavletom Kozjekom obrnila zaradi pljučnice slednjega. V Cerro Torreju je nato še dvakrat poskušal s prvenstveno smerjo v južni steni. Smer so pozneje dokončali drugi plezalci. Kot vsakega nadpovprečno aktivnega človeka so tudi Petra doletele poškodbe. Njegov vzpon z berglami na Kilimandžaro, potem ko si je na vrhuncu plezalne forme pri delu zlomil nogo, nam pove vse o tem, kako je takšne neprijetnosti premagoval. Vedno je sledila vrnitev v stene in nastajale so nove, številne prvenstvene smeri. V svoji karieri je preplezal vsaj 1700 smeri, od tega skoraj 200 prvenstvenih, ki jih pleza še danes. Peter je živel in še vedno živi za plezanje. Na njegovi poti ga spremlja žena Slavica, s katero sta obdelala številne skalne smeri v Alpah, Severni Ameriki, Dalmaciji in še kje, obenem pa ljubeče skrbita za hčerko Saro.
Petrov odnos do alpinizma ni omejen le na plezanje. Alpinizem vidi precej širše. Komaj je začel plezati, je bila na domačem društvu že potreba po vzgoji novih kadrov in ni bilo druge, kot poprijeti za delo. Skupaj z ostalimi člani alpinističnega odseka je znova zagnal alpinizem na Goriškem in ga nato vzdrževal na visoki ravni. Alpinistični odsek Nova Gorica je več let tudi vodil. Zavedal se je pomena vzgoje in sodeloval na tečajih doma in po drugih republikah nekdanje domovine. Aktiven je bil tudi na športnoplezalnem področju. S pojavom prvih tekem je dve organiziral, več let pa je deloval kot sodnik. V zgodnjih osemdesetih se je spoznal z reševalno dejavnostjo.
Njegovo poznavanje najtežjih sten in sposobnost gibanja v njih sta ga že leta 1982 pripeljala v vrste bovške GRS. Slabih dvajset let pozneje je pod njegovim vodstvom pri civilni zaščiti v Novi Gorici začela delovati enota za hitre reševalne intervencije, ki skrbi za hitro pomoč na težko dostopnih terenih Goriške.
Literatura je nepogrešljiv del alpinizma in Peter se tega zagotovo zaveda. Sodeloval je pri izdelavi prvih plezalnih vodnikov po stenah nad Mangartskimi jezeri in pri Sidartinem dvojezičnem plezalnem vodniku po teh stenah. Sodeloval je pri izdelavi plezalnega vodnika Alpine Ice italijanske založbe Versante sud po izbranih slapovih čez celotno verigo Alp, za katerega je zbral podatke o slovenskih slapovih. Pomagal je pri izdelavi filma in knjige o odpravi v južno steno Lotseja avtorice Dušice Kunaver, pri izdelavi uspešne knjige in projekcije himalajca in zdravnika dr. Jožeta Andlovica, pri izdelavi knjige pokojnega prijatelja in soplezalca Pavleta Kozjeka Življenje alpinista. Redno prireja predavanja in razstave. Pogosto lahko vidimo tudi njegove videoposnetke, ki so nastajali skozi vsa leta aktivnosti. Zadnja leta orje ledino pri izdelavi baze podatkov, ki zajema vse preplezane smeri na primorski strani Julijcev. Urejanje spletnega vodnika Primorske stene je delo, ki zahteva ogromno časa in komunikacije z alpinisti različnih generacij. Zbirka je že zelo obsežna, ugank in dela na tem spletnem mestu pa za zdaj ne bo zmanjkalo. Priljubljenost vodnika se med slovenskimi plezalci iz dneva v dan veča. Na račun vodnika Primorske stene je nastala že marsikatera prva ponovitev ali prvenstvena smer, zagotovo pa alpinistom pomaga zaviti iz najbolj obljudenih sten v mirnejše kotičke. Poleg čisto praktične vrednosti vodnik razkriva tudi skrivnostno zgodovino alpinističnega dogajanja v tem predelu Julijcev. Svoje bogato znanje o alpinizmu Peter podaja naprej naši in prihodnjim generacijam alpinistov.
Besedilo: Mitja Filipič
Najuspešnejši v gorskih športih 2015
Janez Svoljšak je vsestranski plezalec in alpinist, obenem pa tudi naš trenutno najuspešnejši tekmovalec v lednem plezanju. Zmagovalec slovensko-hrvaškega pokala, državni prvak, zmagovalec odprtega avstrijskega prvenstva, 3. mesto na mednarodnem tekmovanju v Bratislavi, na tekmah svetovnega pokala sta izstopajoče uvrstitve: 9. mesto v Bozemanu v ZDA, 8. mesto na tekmi v Koreji, na svetovnem prvenstvu v italijanskem Rabensteinu pa je osvojil 13. mesto.
Nejc Kuhar je odličen tekmovalec tako v turnem smučanju kot tudi v gorskem teku. Je večkratni zmagovalec državnega pokala in državnih prvenstev v različnih kategorijah turnega smučanja. V pretekli sezoni je na svetovnem prvenstvu v švicarskem Verbierju na tekmi v vzponu osvojil 11. mesto, na tekmi posameznikov pa 15. mesto. Zmagal je na odprtem prvenstvu Avstrije, doma pa je postal državni prvak tako posamično kot tudi na tekmi v vzponu.
