8. in 9. oktobra 2004 v Koči na Gozdu
Letošnje srečanje veteranov, že 23. po vrsti, je bilo 8. in 9. oktobra v Koči na Gozdu, ki se je izkazala v vsakem oziru za prijetno izbiro. Veterani in veteranke so se začeli zbirati v petek, 8. oktobra, ob 17. uri in do večerje nas je bilo 55 od 80 povabljenih.
Zbrane je v imenu odbora pozdravil Tone Sazonov in se ob tej priložnosti spomnil Egona in Tineta Miheliča, ki sta nas oba zapustila v tem letu.
Zdravnik in reševalec France Malešič je nato v svojem predavanju Zdravje in aktivnost starejših gornikov predstavil več dragocenih zdravniških nasvetov za starejše, ki še hodijo po gorah.
Življenjska doba se je precej podaljšala. Ključna je kakovost življenja, ki nam omogoča dobro počutje, polno udejstvovanje v družbi in delovno aktivnost. Zato je naša naloga, da pri sebi ohranjamo in dopolnjujemo vse, kar imamo dobrega in se ustvarjalno lotimo reševanja nerešenih problemov. Poskrbimo za ustrezna očala, slušni aparat in druge pripomočke, ki nam omogočajo, da bomo življenje doživljali še bolj polno. Potreben je uravnotežen ritem vsakdanje aktivnosti, sprostitve in počitka. Vmes si privoščimo občasni daljši počitek in se takrat ukvarjamo z dejavnostmi, ki niso naša vsakdanja naloga. Za ustrezno aktivnost ni nikdar prepozno. Delajmo tisto, kar nas veseli. Veselega starejšega planinca imajo vsi radi in ga zato vsi tudi spodbujajo. Najbolj primerna sta hoja in utrjevanje mišic. O vsem se posvetujmo s svojim prijateljem zdravnikom. Poskrbimo za ustrezno prehrano in pijačo. Tehničnih in drugih novosti se učimo od otrok, ki so najboljši učitelji. Z enostavno razlago nas naučijo delovanja kakega našega novega aparata, predvsem pa nas za takšno stvar tudi iskreno navdušijo.
Poslušali smo z zanimanjem, saj k statusu veterana sodijo tudi različne zdravstvene težave. Kljub temu je bilo razpoloženje kot vedno na teh srečanjih in snidenjih starih tovarišev in soplezalcev veselo, tudi ob podelitvi knjige Staneta Klemenca Ledene sanje tistim veteranom, ki so letos izpolnili 70 let (Peter Keše), 75 let (Janko Blažej, Slavko Jenko, Ivko Jerovšek, Lucijan Krivec, Janko Mirnik, Saša Slavec, Ivo Valič, Silvo Vidmar in France Zupan), 80 let (Ljubo Zupančič), 85 let (Miro Pirš) in – najstarejšemu, 91-letnemu Vlastu Kopaču
Sledilo je drugo predavanje Franceta Malešiča Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, spremljano s prikazom starih fotografij iz zelo uspešne knjige z enakim naslovom.
Tudi Kamniško-Savinjske Alpe so ljudje obiskovali že od nekdaj, zato so dragocena najstarejša pričevanja o tem. Dogajale so se seveda tudi nesreče. Najstarejši gorski reševalci in njihovi nasledniki so se marsikdaj izkazali z dejanji, ki so bila za zgled vsem in so odločilno vplivala na razvoj našega planinstva in gorskega reševanja. V naslednjih obdobjih so bili dogodki, ljudje in dejanja prav tako pomembni za naše planinstvo, zato je prav, da jih poznamo in smo nanje ponosni.
Tudi to predavanje smo poslušali z zanimanjem, nato pa smo nadaljevali v živahnih razgovorih pozno v noč.
Drugo jutro so se nekateri podali na različne ture, drugi pa nadaljevali obujanje spominov kar v koči in prehitro je prišel čas kosila in slovesa.
Kot vsako leto je Saša Slavec poskrbel za fotografiranje, Zvonko Čemažar za administracijo in namestitev v koči, tako da je vse potekalo brez zapletov. Večina je bila zelo zadovoljna in je izrazila željo, da se srečanje nadaljuje, po možnosti kar v Koči na Gozdu.
Povejmo še, da so v organizacijskem odboru za srečanja poleg predsednika Toneta Sazonova še Vlasto Kopač, častni predsednik PZS, Saša Slavec, Zvonko Čemažar, Janez Gril, Janko Mirnik, Vojko Bučer in France Zupan.
Če bo vse po sreči, bo ta odbor pripravil tudi naslednje srečanje v letu 2005. Potrebno pa bo ažurirati sezname veteranov in dopolniti kriterije za udeležbo na srečanju. Gre za neformalno srečanje tistih, ki to želijo in pripadajo generaciji alpinistov, ki polagoma odhaja. Bilo bi pa smiselno pripraviti osnutek poslovnika in ga uskladili z vodstvom PZS, v okviru katere odbor deluje.
Zapisal France Zupan