Primorski dnevnik, 22. maj 2014
Znameniti par iz Kanalske doline osvojil osemtisočak Kangčendzenga (8586 m)
»Včeraj, 17. maja 2014 okrog 12. ure (po lokalnem času), sta Nives in Romano osvojila vrh Kangčendzenga (8586 m). To je njun dvanajsti osemtisočak.« Tako je Leila, sestra alpinistke Nives Meroi, s kratkim zapisom na svojem blogu obvestila svet o še enem uspehu neločljivega alpinističnega para. Podrobnosti o vzponu še niso znane. Kangchenjunga leži na meji med Nepalom in indijsko zvezno državo Sikim. Ime tretje najvišje gore na svetu v dobesednem prevodu pomeni »Pet snežnih zakladov«, saj osrednji masiv gore sestoji iz petih vrhov, od tega segajo štirje nad 8.450 m, kar je na svetu edinstveno.
Kangčendzenga ima v zgodbi alpinističnih podvigov alpinistke Nives Meroi iz Bergama in Romana Beneta, Kanalskega Slovenca po rodu iz bližnjih Rateč, posebno mesto. Vrh sta naskokovala že leta 2009, a sta morala vzpon prekiniti zaradi zdravstvenih težav Romana. Slovenski alpinist je sicer takrat ženo pozval, naj nadaljuje sama, a je Nives misel zavrnila in moža pospremila v dolino: »Vedno sva plezala skupaj. Če bi nadaljevala sama, vrh ne bi imel enakega pomena,« je takrat dejala ob vrnitvi.
Po hudi bolezni Beneta (zbolel je za hudo aplazijo kostnega mozga) se je alpinistični par spet vrnil v visokogorje leta 2011, naslednje leto pa spet v Himalajo. Takrat jima osvojitev vrha Kangchenjunga ni uspela, letos pa sta stopila na vrh kot vedno brez dodanega kisika, pomoči višinskih nosačev in vnaprej postavljenih taborov.
Njun cilj je, da bi se povzpela na vseh 14 osemtisočakov. Manjkata jima še Makalu in Annapurna, osvojila pa sta Nanga Parbat (8125 m – 1998), Shisha Pangma (8046 m – 1999), Cho-Oyu (8202 m- 1999), Gasherbrum II (8035 m – 2003), Gasherbrum I (8068 m – 2003), Broad Peak (8047 m – 2003), Lhotse (8516 m – 2004), Dhaulagiri (8164 m – 2006), K2 (8611 m – 2006), Everest (8850 m – 2007), Manaslu (8163 m – 2008).
Kangčendzenga je nenazadnje povezana s slovensko alpinistično zgodovino uspehov in tragedij. V letih od 1965 do 2004 je na njenih pobočjih in okolici plezalo več kot deset slovenskih odprav. Vrh ima tudi slovensko smer: po južnem stebru sta na južni vrh gore splezala Marko Prezelj in Andrej Štremfelj leta 1991 in za preplezano prvenstveno smer prejela najprestižnejšo svetovno alpinistično nagrado zlati cepin, za najboljši alpinistični vzpon sezone. Na Kangčendzengi in okoliških gorah pa je za vselej ostalo kar sedem Slovencev.
(V.S.)
