temna zgodba, ki se je začela na gori in končala v propagandi
10. julija 1916 sta bila na Monte Corno di Vallarsa (Pasubio, Trentino) zajeta dva najbolj znana trentinska iredentista, Cesare Battisti in Fabio Filzi. Oba sta se po izbruhu prve svetovne vojne pridružila italijanski vojski, čeprav sta bila rojena na ozemlju Avstro‑Ogrske. Njuna zgodba je postala ena najbolj simbolnih epizod vojne v Alpah — in eden najtemnejših primerov politične represije, ki je odmeval po vsem svetu.
V noči med 9. in 10. julijem 1916 so italijanski alpini bataljona Vicenza poskušali presenetiti avstrijske položaje na Monte Corno, ključni točki nad Vallarso. Napad je bil del širše operacije za ponovno zavzetje položajev na Pasubiu, ki so jih Avstrijci osvojili med majskimi boji.
Napad je sprva uspel, a italijanske enote niso dobile okrepitev. Ob zori je avstrijska artilerija odprla ogenj, kaiserschützen pa so sprožili protinapad. Italijani so bili prešibki, položaj je padel — in med ujetimi sta bila tudi Battisti in Filzi.
Kdo sta bila Battisti in Filzi?
Cesare Battisti (1875–1916) rojen v Trentu, socialist, geograf, publicist, leta 1911 izvoljen v dunajski parlament, goreč zagovornik priključitve Trentina Italiji, po izbruhu vojne dezertiral v Italijo in se pridružil alpincem.
Fabio Filzi (1884–1916) rojen v Istri, odraščal v Roveretu, pravnik, zgodnji iredentist, že pred vojno pod drobnogledom avstrijskih oblasti, ob vstopu Italije v vojno dezertiral in se pridružil italijanski vojski.
Oba sta bila med približno 750 trentinskimi prostovoljci, ki so se odločili za boj na italijanski strani — proti lastni državi.
Po zajetju sta bila Battisti in Filzi prepeljana v Trento, obsojena kot izdajalca in 10. julija 1916 obešena v Fossa della Cervara, za gradom Buonconsiglio.
Najbolj pretresljiv del zgodbe so fotografije usmrtitve, ki so jih avstrijski vojaki posneli kot spominek. Na njih so vidni: nasmejani vojaki in civilisti, rabelj, ki pozira, Battisti v raztrganih civilnih oblačilih, truplo, obkroženo z radovednimi obrazi.
Te fotografije so se razširile po svetu in sprožile val ogorčenja, ki ga je italijanska propaganda spretno izkoristila. Postale so simbol brutalnosti vojne in politične represije.
Avstrijski pisatelj Karl Kraus, eden najostrejših kritikov vojne, je leta 1922 fotografijo Battistijeve usmrtitve postavil na začetek svojega monumentalnega dela Die letzten Tage der Menschheit (Zadnji dnevi človeštva).
Njegove besede so danes še bolj srhljive: »Ker nismo samo obešali, ampak smo tudi pozirali, … Ne gre za to, da je kdo ubijal, niti za to, da je fotografiral, ampak za to, da se je med fotografiranjem fotografiral sam – zaradi tega je njegov tip trajen portret naše kulture. Kot ponos zločinca, ki se tudi sam pusti ‘posneti’ in se lepo nasmehne …«
Kraus ni kritiziral le dejanja, temveč kulturo, ki je iz nasilja naredila prizor, iz prizora pa spomin, iz spomina pa propagando.
Na Monte Corno danes stojijo spominske plošče, ki označujejo kraj zajetja Battistija in Filzija.
