plezalec, novinar in urednik revije Alpinist
Derek Franz (43) je ameriški plezalec, alpinist, vsestranski gorski športnik in glavni urednik svetovno priznane revije Alpinist. S plezanjem je začel že kot otrok — »naučil se je zavezati vozel osmica pri enajstih letih« — in od takrat naprej ostaja predan tako vertikali kot pripovedovanju zgodb iz gorskega sveta.
Franz je izkušen plezalec z impresivnim naborom plezalnih disciplin in vzponov: vodil očeta po Diamondu na Longs Peaku že pri 15 letih, preplezal El Capitan v enem dnevu, flashal 5.13a, s samovarovanjem plezal puščavske stolpe, vodil WI5+ ledne smeri, aktiven tudi v kajaku, smučanju in deskanju na snegu.
Njegova športna pot je prepletena z življenjem v divjini, kar se odraža tudi v njegovem pisanju.
Franz je diplomant novinarstva Univerze v Koloradu. Piše za Alpinist, Rock & Ice in druge medije, sedem let pa je imel nagrajeno kolumno v Post Independent.
Leta 2016 je postal digitalni urednik Alpinista, avgusta 2022 pa glavni urednik. Revijo vodi na daljavo iz Carbondala v Koloradu, kjer usklajuje ekipo, razpršeno prek treh časovnih pasov.
Njegov uredniški pristop temelji na literarnosti, natančnosti in filozofski globini — vrednotah, ki jih je v revijo vnesla njegova predhodnica Katie Ives. »Alpinist je zame zapis o tem, kako se brezčasni človeški duh srečuje z izzivi prihodnosti,« pravi Franz.
Generacijski in osebni kontekst Dereka Franza
Franz se rad pošali na svoj račun in se pogosto opisuje kot nekoga, ki »pripada generaciji, ki je izginila skoraj takoj po diplomi«. Kot bel Američan okoli štiridesetih let se umešča nekam med generacijo X in milenijce — »nikoli povsem doma v nobeni od njiju«.
Njegov humor je prežet s samoironijo, ki jo je oblikovala glasba devetdesetih in zgodnjih dvatisočih, ko so MTV-jev eter polnili grunge, metal in vse tisto, kar je mlade naučilo zdrave mere dvoma vase. »Moja zavest je bila oblikovana ob samopreziru grungea,« pravi, pol v šali, pol zares.
Kot novinar priznava, da je njegov pogled pogosto nekoliko temačen, kar pripisuje tako lastni generaciji kot naravi poklica. Včasih se pošali, da je morda prav, da so samozavestni milenijci prevzeli primat — čeprav bi si želel, da bi se ljudje še vedno znali preprosto poklicati, ne pa najprej pošiljati sporočila, ali je klic sploh dovoljen.
Franz odkrito izraža tudi frustracijo nad sodobnim digitalnim svetom. Algoritmi, metrike in družbena omrežja so postali neizogibni del njegovega dela in življenja, kar ga ne navdušuje. Njegov komentar je neposreden in brez olepševanja: »Žal mi je, da so algoritmi postali tako integralni del našega dela, družbe in izobraževanja.«
Ta kombinacija humorja, samorefleksije in kritičnega pogleda na sodobnost je pomemben del njegove osebnosti — in eden od razlogov, zakaj je njegov uredniški glas tako izrazit.
Franz se sooča tudi z resnimi zdravstvenimi preizkušnjami. Leta 2014 je izvedel, da potrebuje zamenjavo aortne zaklopke, leta 2022 pa je prestal poseg TAVR. V prihodnosti ga najverjetneje čaka še operacija za vstavitev mehanske zaklopke, kar je za aktivnega gornika dodatna skrb.
Čeprav vodi globalno revijo, ostaja trdno zasidran v Roaring Fork Valley. Navdihujejo ga okoliški kanjoni, reke in plezališča, od Independence Passa do visokogorskih pokrajin nad Aspenom.
Če ne bi bil urednik Alpinista, bi verjetno postal gorski vodnik ali upravnik nepremičnin, ob tem pa še naprej pisal. Kljub izzivom ostaja predan poslanstvu revije: ohranjati visoke literarne in etične standarde ter dokumentirati razvoj alpinistične kulture.
