Margareth Voide-Bumann (1955–2026)

Prva ženska na vseh 82 alpskih štiritisočakih

Margareth-Voide-Bumann (* 15. junij 1955, † 27. oktober 2026)

Iz švicarskega Saas-Feeja prihaja žalostna novica o smrti ene najpomembnejših alpinistk v zgodovini alpinizma. V 72. letu starosti je umrla Margareth »Maggi« Voide-Bumann, domačinka iz Saas-Feeja, ki se je leta 2008 kot prva ženska povzpela na vseh 82 uradno priznanih štiritisočakov Alp.

Za javnost je bila predvsem »ženska vseh štiritisočakov«, vendar njen dosežek nikoli ni bil predvsem zbiranje vrhov. Gore je razumela drugače. Kot prostor svobode, notranje moči in tišine.
»Ko stojiš na vrhu, sta ves trud in napor poplačana z nepopisnim občutkom svobode. Prostranost, narava in tišina. To je vsakič znova nekaj edinstvenega,« je dejala v enem od intervjujev.
Maggi se je rodila in odraščala v Saas-Feeju pod mogočnimi vrhovi Mischabela, Domom, Alphublom in Weissmiesom. Prav tam se je začela tudi njena ljubezen do gora. Pri trinajstih letih jo je stric, gorski vodnik Xaver Bumann, popeljal na njen prvi štiritisočak, Allalinhorn. To je bil začetek poti, ki je zaznamovala vse njeno življenje.
Kasneje je skupaj z možem Léonceom in gorskim vodnikom preplezala vseh 48 švicarskih štiritisočakov. Na preostalih 34 vrhov v območju Mont Blanca pa je splezala skupaj s sinom Gabrielom, prav tako gorskim vodnikom. Tako je postopoma, brez velikih medijskih ambicij ali tekmovalnih namenov, opravila tisto, kar pred njo ni uspelo še nobeni ženski.
Poseben mejnik je dosegla 10. avgusta 2008. Tistega dne je s sinom preplezala znamenite Aiguilles du Diable, pet ostrih granitnih stolpov v masivu Mont Blanca. Zadnji med njimi, vrh L’Isolée, je pomenil zaključek njene dolgoletne poti po vseh alpskih štiritisočakih.

Kasneje se je spominjala, da jo je tistega jutra spremljal nenavaden občutek negotovosti in strahu. Ko pa je preplezala vseh pet skalnih igel in pogledala nazaj proti nazobčanemu grebenu, so ji oči napolnile solze. Ni šlo za rekord, temveč za spoznanje, da je zaključila življenjske sanje.
Čeprav je obiskala vse najpomembnejše vrhove Alp, je vedno poudarjala, da ostajajo njeni najljubši vrhovi domači. Najraje je imela skupino Mischabel in Weissmies, ki ga je preplezala z vseh treh glavnih strani. V teh gorah ni iskala eksotike, temveč dom.
Leta 2012 je uresničila še eno veliko željo, prečenje celotne verige Mischabel. Od Mittelallalina preko Alphubla, Täschhorna, Doma, Lenzspitze do Nadelhorna. Turo je ponovno opravila s sinom Gabrielom. Ob prihodu do koče Mischabelhütte sta po več kot trinajstih urah napora vedela, da sta zaključila eno najlepših visokogorskih potovanj v Alpah.

Njena zgodba je bila tudi zgodba generacije, ki je odraščala neposredno pod gorami. V času, ko alpinizem še ni bil projekt, statistika ali tekmovanje za pozornost na družabnih omrežjih. Ko je bil vzpon predvsem osebno srečanje z naravo.

»Ljubezen do gora je nekaj samoumevnega, če odraščaš v Saas-Feeju in vsako jutro gledaš Alphubel, Dom ali Lenzspitze,« je nekoč dejala.
Čeprav je bila prva ženska na vseh 82 alpskih štiritisočakih, je ostala predvsem domačinka iz Saas-Feeja, gostilničarka, žena, mati in alpinistka, ki je v gorah iskala svobodo. Zato njen dosežek tudi po skoraj dveh desetletjih ostaja več kot zgolj številka. Ostaja dokaz, da je mogoče velike cilje doseči brez hrupa, brez samopromocije in brez potrebe po dokazovanju.
V času, ko postajajo gore vse bolj prostor rekordov, spletnih objav in merljivih dosežkov, nas življenje Maggi Voide-Bumann spominja, da je bistvo gorništva morda še vedno tam, kjer ga je videla sama: v tišini, razgledih in občutku svobode na vrhu.
Počivaj v miru, Maggi. Tvojih 82 vrhov bo ostalo del (človeške) zgodovine Alp.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja