Žena zmrznila

Slovenec, 9. marec 1875 (dLib.si)

Iz Jesenic 5. marcija 1875 se nam piše: Hud mraz in nenavadna nevihta sta razsajala te dni po naših gorah, najhujši pa je bilo minuli torek popoldan. Nobena obleka ni zdala in mrzel veter je tudi v kožuh zavitega tako prepihal, da je drgetal z zobmi, če jih je le imel. Ubogi popotniki! je zdihnil marsikdo pri gorki peči, ko je slišal bučati vetrove okoli hiše. In ravno najhujši nevihta tega dne je zadela naša dva soseda vrh Golice, vrnivša se iz Koroške, kamor je bila šla žena svojemu bolnemu možu po zdravila in njen sosed jo je spremljal. S krpljami na nogah sta jo do vrha srečno primahala, ali tu se vetrovom v bran staviti jima ni bilo več mogoče, le v nekaki nezavednosti jo tavata streljaj daleč po naših planinah, tukaj pa se prime žena za drevo, mož pa za grm, da bi se v tem silnem boju z vetrovi nekoliko počila. Vedno bolj oslabelo veter odtrga od drevesa in jo trešči z močjo ob tla, da se zgrudi, še par milih glasov, pa je bilo po nji. Spremljevalec je slišal njen zdihlej, pa ni ji mogel pomagati in sam na pol zmrznjen se še le proti jutru toliko spreume, da ve, kje da je, zavleče se do hiš, eno uho in ena roka ste mu skor popolnoma ozebli. Hitro se napravijo na pot iskat zmrznjeno sosedo, poskušali so jo oživiti, pa se ni dalo. In danes jo bodemo izročili hladni zemlji, njo, ki je skor iz ljubezni do svojega bolnega moža umrla.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja