Kot poročajo na HRT vijesti, so v Nacionalnem parku Paklenica v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Zagrebu začeli obsežnejše spremljanje rjavega medveda, ene ključnih vrst dinarskega gozda. Cilj projekta je bolje razumeti, kako se medvedi gibljejo, kako se odzivajo na prisotnost ljudi in kako zmanjšati tveganje za nevarne bližnje srečanja na najbolj obiskanih poteh.
Do zdaj so raziskovalci uspeli opremiti pet medvedov z GPS‑ovratnicami, ki omogočajo natančno spremljanje njihovega gibanja v realnem času. Paklenica je namreč tudi pomembno naravno življenjsko okolje te velike zveri.
Srečanja so mogoča — a napadov ni bilo
Mala Paklenica je območje, kjer pohodniki lahko naletijo na medveda. Turisti, ki se tam gibljejo, imajo realno možnost srečanja, kar potrjujejo tudi izkušnje domačinov. Silvio Katić iz NP Paklenica opisuje trenutek, ko se je medved približal na deset metrov: »Opazil nas je, se počasi obrnil in nas pogledal. Mi pa smo obstali kot vklesani.«
Strokovnjaki poudarjajo, da je razlika med srečanjem z osamljenim medvedom in medvedko z mladiči ogromna. Prav slednje je najbolj nevarna situacija.
Glavni naravovarstveni nadzornik Franjo Špalj opozarja: »Živali se ne sme vznemirjati ali ji zapirati poti. Najbolje je stati pri miru, biti slišen in ji omogočiti, da se sama umakne.«
V parku do zdaj ni bilo nobenega napada medveda na človeka. Pred petimi leti pa so našli dva mrtva mladiča — sum pade na krivolov.
Populacija ostaja stabilna
Kljub posameznim incidentom je populacija rjavega medveda v Paklenici stabilna, kar potrjuje tudi skupni projekt parka in Veterinarske fakultete. Zbrani podatki bodo pomagali pri: boljšem razumevanju gibanja medvedov, preprečevanju konfliktov med ljudmi in živalmi, načrtovanju obiskovanja parka v sezoni, izobraževanju pohodnikov in turistov.
Paklenica tako postaja pomemben primer, kako lahko zaščiteno območje, znano po plezanju in pohodništvu, hkrati skrbi za varno sobivanje ljudi in velikih zveri.
