Zahodni Breithorn (4.165 m) je z italijanske strani znan kot eden najbolj dostopnih štiritisočakov. Njegov širok, položen ledeniški greben privablja številne gornike, saj ne zahteva tehnično zahtevnega plezanja. Kljub temu ostaja visokogorsko okolje, kjer se razmere hitro spreminjajo in kjer ledeniška dinamika nikoli ne počiva.
Nova razpoka tik pod vrhom
Petdeset metrov od vrha Zahodnega Breithorna se je na ledeniku odprla dolga razpoka. O njej prisotnosti je poročal alpinist iz doline Aoste Hervé Barmasse: »S takšno razpoko postane vzpon zelo tvegan.« Razpoka je nastala na mestu, kjer se običajno zaključi zadnji del vzpona – na območju, ki ga mnogi dojemajo kot rutinski zaključek ture. Prav zato je nevarnost še večja na zelo frekventnem delu poti, ob sneženju se lahko hitro prekrije, na njenem robu se lahko oblikujejo šibki snežni mostovi.
Barmasse opozarja, da bo ob naslednjem sneženju razpoka postala nevidna, kar pomeni, da bodo gorniki hodili po potencialno nezanesljivih mostovih, ki lahko obremenjeni nenadoma popustijo.
Ledeniki v hitri preobrazbi
Dogodek na Breithornu je še en pokazatelj, kako hitro se alpski ledeniki spreminjajo. Razpoke se odpirajo na mestih, kjer jih prej ni bilo, površina ledenika postaja bolj razgibana, snežna odeja pa manj stabilna. To zahteva večjo previdnost tudi na sicer lahkih vrhovih.
