25. julija je po dolgoletni tradiciji potekala (vsako)letna spominska slovesnost pri Ruski kapelici pod prelazom Vršič. Letošnja je bila posvečena 110-letnici kapelice ter 30-letnici Društva prijateljstva Slovenija–Rusija.
Lesena pravoslavna kapelica, posvečena sv. Vladimirju, stoji pod visokogorskim prelazom v Julijskih Alpah. Zgradili so jo ruski vojni ujetniki leta 1916 pod krajem, kjer so njihovi tovariši umrli v snežnem plazu. Med prvo svetovno vojno je na območju današnje Slovenije v avstro-ogrskih taboriščih umrlo vsaj 10.000 ruskih ujetnikov. Od začetka 1990. let ob koncu julija pri kapelici potekajo spominske slovesnosti v njihov spomin.
Kot pišejo na spletni strani ruskega zunanjega ministrstva, so bili med številnimi udeleženci letos tudi ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov, župan Ljubljane Zoran Janković, županja Kranjske Gore Henrika Zupan, predstavniki veleposlaništva, predsednik Društva prijateljstva Slovenija–Rusija Saša Geržina, politiki, predstavniki veteranskih organizacij, člani gibanja Slovenija proti rusofobiji, predstavniki gospodarstva, domačini in rojaki – skupaj več kot 450 ljudi. Slovesnosti se je udeležil tudi minister Vlade Moskve Sergej Čeremin.
Veleposlanik Eijvazov in minister Čeremin sta v slovesnem delu položila venec na skupinski grob ruskih vojnih ujetnikov pri kapelici. Spominsko bogoslužje je vodil škof Kiril, administrator Zagrebško-ljubljanske metropolije Srbske pravoslavne cerkve.
Posebno vzdušje so ustvarili nastopi ruskega violinista Vadima Repina, Primorskega akademskega zbora ter otroškega zbora iz Moskve.
Dogodki pri Ruski kapelici pod Vršičem ostajajo simbol prijateljstva med slovenskim in ruskim narodom, kljub zahtevnim geopolitičnim razmeram v Evropi.
Društvo Vršič: čas je, da o Ruski kapelici poročamo pravilno
Pri društvu Vršič so ob letošnji spominski slovesnosti opozorili, da številni slovenski mediji še vedno napačno navajajo, da je bila Ruska kapelica pod Vršičem zgrajena v spomin na žrtve snežnih plazov marca 1916. Po njihovih besedah to ne drži in je zgodovinsko že dolgo razjasnjeno.
Po raziskavah, ki jih navajajo (J. Boštjančič, 2018; U. Košir, 2022), je bila kapelica: začeta že konec leta 1915, dokončana najverjetneje še istega leta, zagotovo pa je stala že januarja 1916, kar potrjuje fotografija, poslana po pošti februarja 1916 — pred plazom.
Kapelica ni bila zgrajena kot spomenik plazu, temveč kot verski objekt za številne pravoslavne vojne ujetnike (ruske, srbske, črnogorske), ki so bili nastanjeni v vojaškem taboru Wald‑Baracken.
Društvo poudarja, da bi bilo treba v javnosti začeti širiti pravilne zgodovinske informacije, saj se kulturno‑zgodovinski pomen kapelice s tem nikakor ne zmanjšuje — ostaja izjemen spomenik prve svetovne vojne, a z drugačnim zgodovinskim ozadjem, kot ga pogosto navajajo mediji.
Povezava do prispevka Uroša Koširja – »Ruska kapelica in grob neznanega ujetnika
med mitom in resnico« v knjigi Kronika ZZDS – 2022 o mitih in resnici o kapelici: https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/4046/4459 (PDF)
