Visokošolca Zlatka Marina iz Maribora, ki mu je skala zlomila nogo, so srečno rešili
Jutro, 1. avgust 1939 – dLib.si
Maribor, 31. julija 1939
Maribor je zelo pretresla vest o nesreči, ki se je pripetila na Jalovcu znanemu in priljubljenemu mariborskemu akademiku, 20-letnemu medicincu Zlatku Marinu, sinu uglednega mariborskega zdravnika g. dr. V. Marina. Ponesrečenčev oče g. dr. V. Marin nam je dal o planinski nesreči, ki bi se lahko končala s tragično smrtjo vzornega akademika, naslednje informacije:
V soboto zjutraj se je vzpela na Jalovec plezalna skupina, ki se nahaja v taboru mariborskega alpinističnega odseka SPD pri Martuljku. Skupino, v kateri so bili trije plezalci, med njimi tudi moj sin Zlatko, je vodil znani alpinist g. Lipovec. Od Kolarja so se vzpeli desno proti vrhu. Vsi štirje so bili med seboj privezani. Tik pod vrhom so se znašli na ugodnem terenu, kjer se je nahajala tudi skala, ki je prosto ležala na terenu. Vodnik Lipovec je bil mnenja, da ni nobene nevarnosti več in je že hotel plezalce odvezati. Toda, ko je videl, da je moj sin Zlatko precej upehan, je opustil svojo namero, četudi je bil teren absolutno siguren. Ko je Zlatko prišel do skale, se je je oprijel. V naslednjem hipu pa se je skala že premaknila in zdrsela preko Zlatka v globino. K sreči je bil Zlatko privezan, ker bi ga bila sicer skala, ki mu je zlomila levo stegno, neminovno potegnila za seboj v globino. Lipovec je ostal pri ponesrečencu, tovariša sta pa pohitela po Skalaše na Jesenice in po druge reševalce v Rateče.
Reševalci, ki jih je bilo 15 do 20, so prišli v soboto ponoči ob 11. na kraj nesreče. Tukaj sta drgetala po vsem telesu v silnem mrazu vodnik Lipovec in moj sin Zlatko, ki sta bila tesno drug ob drugem. Med reševalci je bil tudi sin mariborskega šefprimarija dr. Černiča, g. Mirko Černič, ki je svojemu tovarišu tako strokovnjaško ter idealno obvezal rano vrh Jalovca, da je bil transport brezhiben in da sem pustil obvezo v dokaz spretnosti in tovariške požrtvovalnosti g. Černiča ml. do prepeljave v mariborsko splošno bolnišnico.
O nesreči svojega sina sem bil obveščen predvčerajšnjim ob 1. Takoj sem se odpeljal, da vidim kaj je s sinom, saj ni brzojavka vsebovala ničesar konkretnega. Ves čas med vožnjo sem prejemal informacije o stanju svojega sina, ki pa so si zelo nasprotovale. Ena je celo zatrjevala, da ne bom našel več svojega sina živega. Tem srečnejši pa sem bil, ko sem se prepričal, da moj sin še živi. Z brzovlakom sva se davi ob pol 4. pripeljala v Maribor. Ves čas vožnje je bil dobre volje in se je z menoj šalil. Rentgenološka preiskava bo dognala, ali je fraktura na levem stegnu enojna ali pa večkratna.
Stanje ponesrečenega idealnega planinca Zlatka Marina je zadovoljivo. Nahaja se na kirurškem oddelku tukajšnje splošne bolnišnice, že danes ga je obiskalo veliko število planinskih tovarišev, ki mu želijo vsi čim prejšnje okrevanje.