Prva poročila s planin:
Ljubljana, 8. oktobra.
Že oba dni so »vremenski nosovi« iz Ljubljane zanuhali v hribih pristen pršič. Marsikdo je sicer verjel, večina pa je smatrala taka prerokovanja le kot nekako pobožno željo smučarjev in mladine, ki jedva čaka, da jo mahne s smučkami na ramah proti kolodvoru in da kolikor mogoče hitro zbezlja na »dilcah« okrog po planinah.
Današnja prva poročila, ki so prišla s planin, pa potrjujejo, da so imeli preroki glede pršiča popolnoma prav. Danes je prispelo v Ljubljano poročilo iz planinskega doma na Komni, ki pravi, da je zapadlo poldrugi meter novega snega-pršiča in da je smuka idealna.
Istočasno je prispelo poročilo iz Zlatoroga, da je tam zapadlo 75 cm pršiča in da je tudi tam smuka odlična.
Ti dve prvi poročili potrjujeta, da je sneg tudi drugod že popolnoma ugoden za zimski šport. S tem je tako rekoč v planinah otvorjena zimsko športna sezona, ker je pač zelo malo verjetno, da bi sneg v planinah pred zimo še izginil. Najbrž se prav nič ne motimo, če zapišemo, da bosta že prihodnja sobota in nedelja dokazali, kako so Ljubljančani sneg težko pričakali. Gotovo bodo romale že cele jate smučarjev na Gorenjsko, ki je bila vedno prvo zatočišče ljubljanskih smučarjev.
Zanesljiva poročila imamo torej začasno samo šele s Komne in iz Zlatoroga. Kakor znano, stoji na Komni ponosen planinski dom, ki bo letos prvič sprejemal pod svojo streho zimske turiste. Že prva poročila dokazujejo, na kako posrečenem kraju stoji dom, ki je namenjen predvsem smučarjem. Izletnikom, ki mislijo kreniti prihodnjo nedeljo oz. v soboto na Komno ali k Zlatorogu, bo gotovo dobrodošel dogovor, ki ga ima Slovensko planinsko društvo s taksijem g. Ažmanom, ki je turistom na razpolago od Sv. Janeza ob Boh. jezeru do Zlatoroga.
Snežna katastrofa v Sloveniji traja dalje
Ljubljana, 8. oktobra.
Snežna katastrofa traja dalje. Vsa Slovenija je objeta v snežni val. Sneži že neprestano nad 50 ur ob času, ko pišem o to poročilo. V torek ob 5 zjutraj so začele naletavati prve snežinke. Do 7. ure davi je že v teh dneh snežne katastrofe padlo 104.8 mm padavin. Ne more si nikdo predstavljati pravega obsega te vremenske nezgode, kdor ni prehodil vsaj okoliških gozdov, sadovnjakov in vrtov. Izobražen vrtnar je to katastrofo opisal kratko: »Prva noč po snežnem metežu je bila strašna. Ko bi živel Blaž Mozol, bi dejal, da so se hudobci lovili in pojali po drevju in gozdovih. Kdor pa je bil na fronti, pa bi se izrazil: Artiljerija je z granatami streljala v gozdove.« Ne samo gozdovi okoli Ljubljane, marveč celi kompleksi gozdov po Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem trpijo ogromno škodo, ki gre v milijone. Po gozdovih neprestano poka, lomi in treska. Na mnogih gozdnih predelih je že snega do pol metra in še višje …
Slovenski dom, 8. oktober 1936
