Begunje na Gor., 8. nov. 1936.
Šestnajstletna služkinja Breznik Lucija, je odšla s svojim gospodarjem Hebertom Janezom iz Studenčic pri Lescah v gozd, da bi po viharju podrta drevesa spravila iz gozda.
Ko sta žagala s koreninami podrto bukev, približno 30 cm v premeru debelo, sta mislila, da se bo korenina, obtežena z zemljo, zvrnila po odžaganju debla v smer, od koder je drevo raslo, to je v jamo. Zgodilo se je pa nasprotno. Težka korenina se je skotalila po bregu navzdol na mlado Lucijo, katero je tiščala k zemlji in ji je zlomila hrbet. Gospodar je skušal dvigniti korenino iznad smrtno poškodovane služkinje, kar se mu pa žal ni posrečilo radi pretežke korenine. Klical je na pomoč, toda pomoč je prišla prepozno, — to je pol ure po nesreči. Med tem je mlada uboga Lucija v groznih bolečinah pod težkim bremenom izdihnila.
Slovenski dom, 9. november 1936
