Razdalja med (turisti) gorniki in padajoče kamenje pa še kakšna kletvica za zraven

Posnetki trenutk0v zahtevnega sestopa prikažejo, da na strmih gruščnatih pobočjih in v skrotastem svetu klasično pravilo o veliki (varnostni) razdalji med pohodniki ni vedno najboljša rešitev. V gorah je ta razdalja pogosto obratno sorazmerna z nevarnostjo. Večja kot je oddaljenost med udeleženci, več časa ima kamen, ki ga nekdo nehote sproži, da pospešuje po pobočju. S tem pridobiva hitrost, energijo in (rušilno) moč, ko doseže ali zgreši tistega nižje. Zaradi tega se izkušene naveze v takšnem terenu pogosto premikajo premišljeno, po odsekih, z nenehnim opozarjanjem na padajoče kamenje in z medsebojno razdaljo, ki je prilagojena konkretnim razmeram terenu, ne pa zgolj splošnemu pravilu »čim dlje narazen«. Pregovorna “ruska ruleta” …

Łukasz “MonkeyMan” Stępień je po objavi videoposnetka zapisal: »Že vnaprej se opravičujem za kletvice, a čustva so prevladala. Kot na turističnem pohodu. Do tega položaja nas je pripeljala napačna odločitev. Melišče se je sprva začelo precej položno in na njem je bila še vidna steza, nato pa je sled nenadoma izginila in umik ni bil več mogoč. Edina možnost je bila nadaljevanje navzdol in izogibanje katastrofi. Mateusz rad izziva usodo in se je nenehno znašel na ognjeni črti. Na srečo je gibčen kot lisica in ga noben izstreljeni kamen ni dosegel.«

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja