Slovenec, 17. julij 1911
Pogreša se od srede dne 12. t. m. 1911 trgovski sotrudnik g. Milan Železnikar iz Ljubljane. Navedeno popoldne so ga še videli pred planinsko kočo v Kamniški Bistrici, kjer se je tudi podpisal s cirilico v knjigo za došle tujce. Dejal je, da se mu mudi nazaj na kolo – dvor na vlak, vsled česar mu je neki znanec izročil tri razglednice, da jih odda v Kamniku na pošto; teh razglednic pa naslovljenci niso sprejeli.
Železnikar je 30 let star, srednje postave, srednje krepak, ima temno rujave lase, svetlejše brke in zlasti v gornji čeljusti zelo slabe zobe. Nosil je sivo obleko in slamnik. Bil je nenavadno tihe in molčeče narave in je v zadnjem času mnogo bolehal in hiral ter je — toda le svojemu prijatelju — včasi potožil o bolečinah v glavi in prsih, vsled česar se da sklepati, da je ponesrečil, utegnil pa bi si tudi kaj žalega storiti v trenotkih duševne zmedenosti.
C. kr . orožništvo v Kamniku je že v petek pričelo s temeljitim preiskavanjem v svojem okolišu. Žal, da do sedaj brez uspeha. Vsaka sled o pogrešancu naj se blago – voli sporočiti njegovi sestri gdč. Ani Železnikar, magistratni uradnici v Ljubljani. Hribolazci se naprošajo za sodelovanje pri iskanju tega ponesrečenca. — Slovenske liste prosimo za ponatis te notice.
Slovenec, 19. julij 1911
Ponesrečenega Milana Železnikarja so v ponedeljek potegnili iz Kamniške Bistrice in ga včeraj popoldne pokopali na pokopališču v Stranjah. Železnikar je skoro gotovo v epileptičnem napadu padel v Bistrico in utonil.
