Slovenski narod – 10.12.1910: Kako tujski promet narašča, kažejo sledeče številke zdravišča Bled:
v letu 1906 je bilo obiskovalcev Bleda, ki so prenočevali 2540 teta 1907, 4006, leta 1908, 4342, leta 1909 že 6291 in letos jih je bilo po izkazu zdraviškega lista 7320. Največji kontignent dala je češka in Nižjeavstrijska, namreč čez 3000 tujcev.
Zdraviških pristojbin se je letos doseglo okroglo 13 tisoč kron. Da je ta narastek obiska pripisati večji del otvoritvi svetovne proge skozi Ture v Trst je resnično in le prav neznatni del tega povzdiga prometa z tujci pride drugim faktorjem v dobro.
Imamo sicer prometno društvo in tudi zdravniško komisijo, sedaj še celo društvo »Zarja«, ki bo zimski šport pospeševalo in tudi občina se še nekaj zavzema za tujski promet, a vse to ne doseže naravne reklame, katero nam dela železnica, ki vozi svetovne ljudi mimo jezera in s tem opozarja tujca na nas »Biser Kranjske«.
Omeniti bi se imelo tudi »Zvezo prometa s tujci v Ljubljani«, a za Bled žalibog se prav nič ne zanima, vzlic številkam, katere govore o gotovi povzdigi prometa s tujci na Bledu. Ta deželna zveza obljubuje že vsa leta, da bo tudi za Bled kaj storila, recimo izdala kak prospekt, pomagala pri zimskem športu, dala del subvencije, katero je baje dobila letos od ministrstva za javna dela (kakor smo čuli 26.000 K) izdala plakat ali kaj drugega, a vso to le obljubuje in vsa leta zaman čakamo na to rešitev in mislimo da bodemo tudi še precej čakali, predno od zveze kaj dobimo. Prometno društvo na Bledu ima 2000 K dolga ter ima roke tako dolgo vezane, dokler se ta dolg ne poravna.
Očitalo se nam bo, da dolga ni bilo treba delati, a nasproti temu imamo sledeči odgovor ker nam Zveza pri reklami ni skoraj nič pomagala, nabavili smo si eno oljnato sliko Bleda v velikosti 2½ x 2 m, katera sedaj visi na državnem kolodvoru v Pragi za reklamo in katera nas je veljala 1500 K. Od te podobe nabavili smo si tudi reprodukcijo, katera nas je veljala 1200 K, namreč 600 podob po 2 K. Veliko od teh reprodukcij smo razposlali že v reklamne namene. Nabavili smo si tudi en relief Triglavskega pogorja, kateri nas je veljal čez 1000 K. Izdali smo tudi zemljevid, kateri nas je veljal čez 500 K. Skupaj 1200 K. Samo za zadnjega so se stroški pokrili po prodaji, a vse druge točke je moralo društvo samo plačati. Da se pri teh številkah nabere dolg, gotovo nobeden ne dvomi, posebno ker od Zveze nismo dobili za vse te nabave niti vinarja podpore.
Kako da nam je zveza naklonjena naj pričuje tudi to: Letos pozimi priredilo je prometno društvo kuharski tečaj, naprosili smo zvezo naj bi poslala delegata, da bi predaval učenkam tečaja, katerih je bilo 20 v tujskem prometu. A tej prošnji se od strani deželne zveze ni ustreglo. Tudi zaključnega banketa se ni vzlic vabilu nobeden udeležil od zveze.
Obljubilo se je tudi letos izdati majhen prospekt za Bled, enak onemu, ki ga je zveza izdala za Bohinj. A tudi to je ostalo samo obljubljeno.
Dela se novi zopet za Bohinj, a Bled še enega ne zasluži in res tudi nobenega nimamo. Da se došli tujci nad tem nedostatkom upravičeno jeze, je same umevno in radovedni smo, kdaj zagleda mali projekt za Bled goli dan in od katere strani. Gotovo ga bo moralo prometno društvo samo napraviti vzlic temu, da ima dolg, drugače ga sploh ne bo, kajti obljube deželne zveze že dobro poznamo.
Sploh se nam zdi da je princip deželne zveze, povzdigniti v Bohinju na idealno stopnjo tujski promet v čisto napačnem tiru. Res je, da se je ustanovilo hotelsko društvo Triglav in prav je tudi, da se taka naprava podpira od strani deželne zveze za tujski promet, ker je hotel Triglav namenjen samo tujskemu prometu. Nikakor pa se deželna zveza ne more upravičiti nasproti ostalim prometnim društvom, katera nišo v Bohinju, da jih vsled preobilnega zanimanja za Bohinj skoraj popolnoma na stran pušča. Ako misli vodstvo deželne zveze, da se za tujski promet ne more in za enkrat ne sme zanimati drugod, kakor v Bohinju, po tem naj prenese zvezno pisarno v Bohinj in mi bodemo na čistem, da je zveza samo za Bohinj in za nič drugega. Radi vidimo, da se tujski promet podpira od strani deželne zveze, ali da bi se pa celi ostali del Kranjske zaradi Bohinja imel puščati na stran, to ne odgovarja nalogi zveze za tujski promet, katera je ustanovljena za vse kraje, kjer se tujski promet že razvija. In ne samo Bled ima tujski promet, veliko tujcev pride v celo dolino od Kranja do Bele peči, a vsa ta dolina z lepimi dolinami proti Triglavu naj čaka in naj čaka tako kakor Bled, da me prej v Bohinju vse dokonča in potem pridemo mi na vrsto mi. Ali se je deželna sveza za tujski promet malo ustanovila, da vidi samo Triglavsko družbo v Bohinju, katera se ne nahaja v prav dobrem položaju, ali pa ima nalogo, vsa prometna društva enako podpirati v stremljenju za povzdigo tujskega prometa.
Mi smo mnenja, da ima zveza vprav sveto dolžnost vsa društva enako podpirati, ne pa tako, kakor sedaj, ko ne vidi drugega nego Bohinj in njega hotelsko družbo Triglav.
Moderni zimski šport hoče vpeljati zveza v Bohinju, a mi smo mnenja, da je lega tako Bohinja, kakor Bleda prenizka za zimski šport, in se le v več letih primeri, da je sneg ugoden za zimski šport. Na sankališču je prav večkrat tako, da je sneg premehak vsled vpliva južnega vremena, ali pa zmrzne in potem je led. Vsa leta, kar je železnica skozi Bohinj otvorjena se trudi zveza urediti zimski šport in je že šlo precej tisočakov v ta namen, a do sedaj ni bilo ugodnega uspeha in zelo dvomimo, da bi bil uspeh sploh kdaj povoljen v nižavi Bohinja, ki komaj dobrih 500 m nad morjem leži. Skoraj nič ne dvomimo, ako bi zveza zavzela za Kranjsko goro glede zimskih naprav posebno v dolini proti Aljaževemu domu, kjer je tudi že nekoliko udobnosti za tujce, da bi bil boljši uspeh kakor pa v Bohinju. Da je ta dolina najmanj tako lepa, kakor Bohinjska, o tem mislimo tudi zveza ne dvomi, a sneg je v teh krajih gotovo bolj prikladen za zimski šport, kakor v Bohinju, seveda tam pač manjka hotela družbe Triglav. Sploh pa mnenja, da se zveza, dokler kot taka obstoji, ne sme nikdar na to stališče postaviti, da se ozira z vso vehemenco samo na en del Kranjske in vse druge kraje, kjer je tujski promet že tudi razvit, tako rekoč prezira. Nič se ne bodemo čudili, ako danes ali jutri ostane zveza brez prometnih društev, izvzeto samo Bohinjsko, ker društva tako zvezo ne morejo podpirati, ki živi in dela samo za Bohinj.
Dolgo smo molčali, in trpeli, upali, a ker vidimo, da je vse čakanje zaman in se delajo samo obljubo, ne moremo tega več gledati in posledica bo, da zapusti morda Bled prvi zvezo, katera je bila ustanovljena za celo Kranjsko in ne samo za Bohinj. Naše prometno društvo že dela od leta 1895. za tujski promet, seveda so ta dela zelo skromna, ker ni sredstev in mislili smo, ko se zveza ustanovi, bode, bolje, a žalostno se varali. Plačevali smo letnine, posamezni tukajšnji faktorji celo po 100 K, a kaj smo dobili za to? Še enega prospekta za Bled ni zveza izdala in poudarjamo, da bi ne zahtevali boljšega, nego so tisti, ki so za Bohinj bili izdani, ne govori se pa o drugih napravah ali podporah, da bi se zmogel pokriti obstoječi dolg prometnega društva.
Ker prometno društvo nima upanja, da bi dolg pokrilo z letno udnino, prodati bo moralo ali relieif ali pa podobo, katera je sedaj v Pragi na državnem kolodvoru, da se reši dolga. Relief je sedaj v zdraviškem domu in služi svojemu namenu, da tujci vidijo lege naših lepih dolin in gora okrog Triglavu in škoda se nam ga zdi prodati kam drugam. Seveda pri teh razmerah ne bo drugega kazalo. Podobo ki je v Pragi, pa ravno tako.
Radovedni smo še končno kdaj bo občni zbor prometne zveze za Kranjsko, kateri bi bil imel že davnaj biti in radovedni smo tudi kam se bo tistih 26 tisoč kron porabilo, katere je ministrstvo baje dalo Kranjski zvezi.
Na vsak način bo treba temeljito obračunati in zagotoviti odgovor, ali obstoji zveza samo za Bohinj ali za celo Kranjsko. Za vzgled, kako skrbi Zveza za vsa društva in naprave za tujski promet namenjene, naj bi bilo načelstvo »Sächsischer Verkchrs – Verband« Vorort Leipzig, ki pozivlja v svojem glasilu »Reise-und Bäder-Zeitung« št. 511 z dne 30. nov. t. l. na strani 1507, da zglase vsi gostilničarji in imejitelji stanovanj za tujce svoja podjetja, da se izda skupna knjiga »Sommer in Saehsen«.
Enako naj bi se izdalo tudi za Kranjsko in obžalovati je, da taka knjiga Kranjske ni bila v več tisočih izvodili na razpolago obiskovalcem lovske razstave na Dunaju v letošnjem poletje. Omenjena zveza bo to knjigo, katero izda sedaj, založila v 5000 izvodili ter se razdeli na mednarodni potovalni in prometni razstavi v letu 1911 v Berlinu.