Usodno igranje z reko Eden utopljen, drugega še iščejo — Vzroki za nesrečo naj bi bili nepopolna oprema, nepoznavanje terena in nestrokovno vodstvo
Delo, 2. junij 1999
Bovec — »Tam je,« pokaže gorski reševalec na živo rumeno gmoto sredi reke, zaklinjeno med skalama. »Kdo?« mi uide, saj človeka, ki sem ga iskala, ni bilo nikjer. Takšna zna biti Soča. Kot boa iz Malega princa, ki je požrla slona in se za nevedne oči spremenila v navaden klobuk. V ponedeljkovih popoldanskih urah so nič hudega sluteči kajakaši vozili mimo trupla petdesetletnega češkega raftarja, ki je bilo zagozdeno sredi reke, dva kilometra niže od kraja nesreče.
V ponedeljek dopoldne je bilo, ko se je skupina dvanajstih čeških turistov odpravila na izlet z dvema raftoma po Soči. V čolna, ki so ju pripeljali s seboj, so sedli v Čezsoči in veslali proti Kobaridu. »Pred Trnovim sem jih zagledal in bil presenečen nad njihovo pomanjkljivo opremo, saj so imeli nekateri na sebi samo kopalke.« je bil ogorčen eden izmed kajakašev. Pri vasi Trnovo ob Soči, kjer je urejeno izstopališče za rafte in kjer se končajo vsi komercialni spusti po Soči, se skupina ni ustavila, ampak je nadaljevala pot do naslednjega izstopališča, ki je namenjeno izkušenim kajakašem. Tam so imeli Čehi parkiran svoj kombi in po njihovem pripovedovanju so nameravali tam izstopiti, vendarjih je deroča voda odnesla naprej. Očividci pa trdijo, da so si Čehi najprej peš, nato pa s čolni ogledovali nevarni rečni odsek oziroma vstop vanj.
Naj povemo, da se tod začne najnevarnejši del Soče, imenovan »katarakt«, ki je v vseh kajakaških vodnikih označen kot nevaren oziroma celo nevozen, vanj pa si upajo spustiti le najdrznejši oziroma ekstremni kajakaši.
Nesreča se je zgodila okoli 600 metrov pod tako imenovanim »podrtim mostom«. Prvi čoln je izgubil smer, z zadnjim delom zadel v skalo in se prevrnil v levo, tako da so veslači popadali v vodo. Drugi čoln pa je zapeljal v desno in obtičal med dvema skalama v vodi. Desetim češkim turistom se je uspelo rešiti, dva pa je voda odnesla navzdol, proti sifonom.
Uro po nesreči so se Čehi oglasili v agenciji Alpin Action v Trnovem ob Soči ter povedali Sabini Fon o nesreči in dveh pogrešanih. »Policije sprva niso želeli, a sem jih prepričala, da je stvar resna.« je povedala Sabina. Ona je odnesla na kraj nesreče reševalne vrvi, ki jih Čehi kljub delu obvezne opreme v čolnu niso imeli. Z njimi so s skale sredi vode rešili enega turista. Sabina je o nesreči obvestila domačina, enega bolj izkušenih kajakašev, inštruktorja v podjetju Bovec rafting team Mateja Čopija, da je organiziral iskanje s kajaki. V akcijo je šlo tudi deset gorskih reševalcev, dva gasilca in trije potapljači gasilske enote iz Kanala ob Soči. ki ima enoto za reševanje iz vode.
Okoli 18. ure je dva kilometra od kraja nesreče kajakaš Miha Zamuda, član Bovec rafting teama, našel utopljenca v tolmunu Otona, ukleščenega med dve skali. Petdesetletnega Ladislava Caharvata, ki je imel na sebi le rešilni jopič, čelado in neoprenske copate, so potapljači z vrvmi izvlekli okoli 19.30. Drugi pogrešani je 49-letni Florian Jiri (najden 25. junija). Kot nam je uspelo zvedeti od čeških turistov, je bil prav on vodja izleta na Sočo in baje edini, ki jo je poznal. Druščina naj bi bila lani na podobnem izletu na Slovaškem, za Sočo pa so se nameravali spustiti še po Savi Bohinjki.
Pogrešanega so tudi včeraj zaman iskali, čeprav so gorski reševalci, kajakaši in potapljači prečesali reko od Trnovega do Tolmina. Iskanje so opustili okoli 14. ure. Dober poznavalec Soče Matej Čopi meni, da je pogrešani ostal v sifonu in ga bodo zaradi razpenjene vode težko našli celo potapljači. Po njegovem mnenju je edina učinkovita pot iskanje po sifonih s kavlji, vendar se za to možnost še niso odločili. Zadnja akcija iskanja pogrešanega na istem delu Soče je bila pred svetovnim prvenstvom v kajaku in kanuju leta 1991, ko je v brzicah izginila mlada italijanska kajakašica. Naplavilo jo je šele po več dneh. Zadnja nesreča z raftom na Soči s smrtnim izidom se je zgodila pred tremi leti, ko se je ponesrečil hrvaški državljan, k dogodku pa je poleg neizkušenosti pripomogel predvsem alkohol. Hkrati se je zgodila nesreča na reki Reki, v kateri so umrli trije. Čeprav pri nobeni nesreči ni šlo za vodene turistične spuste. so občutila posledice predvsem raftarska podjetja. V Soči raftingu so povedali, da so v tistem mesecu zaznali polovičen upad gostov, sezona pa seje končala za 30 odstotkov pod pričakovanjem. Podobno se je dogajalo v podjetju Alpin Action, čeprav so njihovi gostje v glavnem Italijani. Podobnih posledic se bojijo tudi zdaj. »Vzroki za nesrečo so jasni – nepopolna oprema, nepoznavanje terena in nestrokovno vodstvo,« je povedal vodja športnega centra Soča rafting Goran Kavs; po njegovem mnenju ne zadostuje, da odlok določa plačilo za spust, pozablja pa se na obvezno opremo in predvsem poznavanje terena oziroma izkušenost vodnika. »Največ problemov imamo prav z Madžari in Čehi, ki prihajajo na spuste po Soči. Veliko jih ima pomanjkljivo opremo, a jim spusta ne moremo prepovedati. Začelo se je pred dvema, tremi leti, danes pa je kar nekaj predvsem madžarskih agencij, ki služijo s spusti po reki,« je povedal Matej Čopi. Za napovedi, ali bo bovški turizem, ki je odvisen predvsem od vodnega turizma, zaradi omenjene nesreče pretrpel večjo škodo, je še prezgodaj. Včeraj so v raftarskih agencijah ves dan zvonili telefoni. Ljudje so iskali predvsem informacije o vzrokih tragične nesreče.
Maja Roš
