Pri Planinski zvezi Slovenije so ob tokratnem začetku poletne sezone izbrali temo, ki (po)kaže, da je obisk gora z otroki čudovita izkušnja, a zahteva premišljeno načrtovanje, znanje in predvsem prilagajanje otrokovim sposobnostim. Vse skupaj predstavljajo danes, 3. junija 2026 v Planinskem domu na Uštah.
Letno se v gorah poškoduje okoli 50 otrok, zato je varnost osrednja tema letošnjega začetka sezone. PZS letos obeležuje 70 let organiziranega dela z mladimi, v planinskih vrstah pa je več kot 20.000 mladih planincev.
Kot navajajo v sporočilu otrokom v gorah ni pomemben vrh, ampak doživetje, druženje in občutek varnosti. Starši pogosto precenijo otrokove zmožnosti – zato naj velja načelo postopnosti: od krajših in lažjih poti k daljšim in zahtevnejšim.
Organizirani izleti planinskih društev so izjemno varni – v 15 letih je bilo zabeleženih le 14 intervencij.
PZS že od leta 2013 podeljuje certifikat družinam prijazna planinska koča – takih je že 45.
Letos izhaja tudi nov priročnik Urške Petek: Majhni koraki, veliki vrhovi, ki staršem ponuja strokovne in življenjske napotke za planinstvo od dojenčka do najstnika.
Mladinska komisija PZS praznuje 70 let in ostaja ena največjih mladinskih prostovoljskih mrež v državi.
Na dnevu slovenskih planincev 2026 bodo 13. junija na Pohorju, nastopili s programom za družine, mlade, vodene izlete, plezanje in predstavitve reševalcev.
Jeseni bo praznovanje jubileja Mladinske komisije vrhunec doseglo na Gojzerfestu (19. september, Tivoli).
Junijska številka Planinskega vestnika bo posvečena temi z otroki v gore.
Družina je prva planinska šola. Otroci se učijo z zgledom: vztrajnost, skupinsko delo, odgovornost, prostovoljstvo. Pri starejših otrocih je ključna družba vrstnikov, zato so planinski krožki, tabori in mladinski odseki izjemno pomembni.
Urška in Marko Petek (PD Kamnik) ter njuni otroci so primer kako se planinska vzgoja prenaša iz generacije v generacijo – od prvih korakov z nahrbtnikom do samostojnih večdnevnih tur.
Napotki za varnejši obisk gora z otroki
1. Skrbno načrtujmo pot.
Redno preverjamo pripravljenost, opremo, načrt poti in vremensko napoved, vključno z alternativami za spremembo izleta.
2. V gore se odpravimo z nahrbtnikom z nujno planinsko opremo.
Otroci naj nosijo svoj nahrbtnik z osnovno opremo – da jih navajamo, da se v gore hodi z nahrbtnikom.
3. Obujmo kakovostne lahke planinske čevlje.
Ne pozabimo na zaščito pred klopi, soncem in dežjem ter topla oblačila. Otroci naj ne bodo preveč oblečeni.
4. Obisk gora prilagodimo sposobnostim otrok.
Naj velja načelo postopnosti: od manj zahtevnega do zahtevnejšega, od nižjega do višjega.
5. Postavimo si realne cilje in omejitve.
Določimo časovne okvire, točke za postanek in kdaj se vrniti.
6. Poskrbimo za dovolj tekočine in energije.
Osvežilna pijača (ne gazirana), energijska malica, priboljški.
V kočah lahko otroci odtisnejo žig v dnevnik.
7. Aktivno spremljamo stanje otrok.
Budnost, počutje, razpoloženje, hidracija. Priporočljiva je prozorna steklenica.
8. V gore se odpravimo zgodaj.
Da se izognemo vročini in popoldanskim nevihtam.
9. Zaupamo svojim občutkom.
Če smo negotovi ali utrujeni, izlet odpovemo ali prestavimo.
Če izgubimo markacije, se vrnemo po isti poti.
10. Pri prečenju pašnikov spoštujmo živali.
Opazujemo jih od daleč. Psa privežemo na povodec.
11. Izogibamo se tveganjem zaradi tekmovalnosti ali pritiskov drugih.
Odločimo se po svoje in zavrnimo tveganje. Spodbujamo odprto komunikacijo.
Otroci (če niso udeleženci tekmovanj) v gorah ne iščejo rekordov, ne merijo višinskih metrov in ne lovijo časov. Iščejo doživetje, igro, varnost in skupnost. Če jim starši to omogočijo – brez prenosa lastnih ambicij nanje – se bodo v gore vračali vse življenje.
