V (jugo)vzhodni steni Cima d’Ambiez v skupini Brenta se je v zadnjem letu hitro uveljavila nova smer La Febbre dell’Oro (Zlata mrzlica, 350 m, VIII-), ki je med italijanskimi plezalci že postala ena najbolj obiskanih novosti v osrednjih Dolomitih.
Cima d’Ambiez (3102 m) sodi med najmarkantnejše vrhove skupine Brenta. Njena mogočna (jugo)vzhodna stena je že dolgo privlačila pionirje alpinizma. Prvo smer sta v steni 26. julija 1909 preplezala Gabriel Haupt in Karl Lompel, kar velja za enega zgodnejših pomembnih vzponov v tem delu Brente. JV stena je (precej) pozneje dobila več klasičnih smeri, med njimi znameniti Concordio ter Stenico-Girardi, zato je prevladovalo prepričanje, da je stena že povsem raziskana.
Toda prav med tema smerema je Alessandro Beber nekega dne opazil izrazit, a do tedaj prezrt steber z ozko počjo v osrednjem delu. Ideja o novi liniji se je zdela sprva malo verjetna, vendar sta se lani skupaj s Simonejem Banalom podala na ogled. Namesto slepega poskusa sta meter za metrom odkrivala kakovostno in presenetljivo logično linijo.
Tako je nastala smer La Febbre dell’Oro, dolga približno 350 metrov, s težavami do VIII-. Linija poteka samostojno med smerema Concordia in Stenico-Girardi ter sledi izrazitim razčlembam, počem in stebru osrednjega dela stene. Poleti 2026 sta smer z avtorjema ponovila tudi Francesco Salvaterra in ekipa je izdelala podroben opis vzpona.
Kar je sledilo, je presenetilo tudi prvoplezalca. V le nekaj mesecih je smer privabila vsaj deset navez in se zgolj po ustnem priporočilu hitro razširila med plezalci. Prvo ponovitev sta opravila Daniele Bolognani in Simone Bolognani, ki ju domačini v šali primerjajo s »trentinskima bratoma Huber«.
Po vsem sodeč je La Febbre dell’Oro ena tistih redkih novih dolomitskih smeri, ki združuje dobro skalo, logično linijo in zmerno opremljenost, zato se njena priljubljenost še naprej širi med ljubitelji klasičnega prostega plezanja v Brenti.
