Olimpijske igre – blišč in beda

Med snežnim sijajem in razpokami pod površjem

Ko se Cortina pripravlja na olimpijski spektakel, se v zraku meša dvojna podoba. Na eni strani je obljuba bleščečih tekem, novih žičnic in modernih prizorišč, ki naj bi svetu pokazala popolno zimsko kuliso. Na drugi strani pa se pod to kuliso razkrivajo (raz)poke – dobesedno in simbolno.

Na pobočjih, kjer se gradi nova žičnica Socrepes, se pojavljajo sledi nestabilnosti: zemlja, ki se premika, zasipi, ki ne držijo, in tokovi, ki spominjajo, da narava ni le kulisa, temveč živ organizem. Vse to vnaša senco v projekt, ki naj bi bil simbol olimpijskega napredka. Kot pišejo (tudi) v Gazzettinu je poslanka Luana Zanella (Alleanza Verdi e Sinistra) na javno tožilstvo v Bellunu vložila (pri)tožbo, v kateri opozarja, da zaradi neskladnih postopkov lahko pride do še večje deformacije tal, usadov in nevarnosti zemeljskih plazov. Podjetje Simico Spa je pridobilo dovoljenje po postopku s pogajanji brez javnega razpisa, kar sproža dvome o transparentnosti.
Nacionalna agencija za varnost infrastrukture je sprva izdala le delna dovoljenja za gradbena dela. Celotno dovoljenje je bilo izdano šele 1. decembra 2025 a z 11 pogoji – med njimi obveznost regionalnega dokumenta o skladnosti s tveganjem plazov, ki še ni bil predložen. Analize kažejo na nestabilna območja – zasip slabih mehanskih lastnosti pri spodnji postaji, nestabilnost ob reki Rio Lancedel ter opore ob drobirnem toku Mortisia, kjer so že zaznali premike.
Zanella zahteva, da sodstvo preveri morebitno malomarnost in razmisli o preventivnem zasegu gradbišča, da se prepreči poslabšanje razmer.

Prav tu se pokaže resnična dvojnost iger. Medtem ko športniki sanjajo o medaljah (se pretegujejo in vse prevečkrat poškodujejo ter celo umirajo), se lokalna skupnost sprašuje o ceni, ki jo plačujejo (tudi) gore in ljudje. Pritožbe, opozorila in zahteve po preiskavah niso le birokratski zapisi – so glasovi, ki opozarjajo, da se pod sijajem skriva krhkost.
Olimpijske igre v Cortini tako niso zgolj praznik športa. So najprej organizacijski in preplačan gradbeni posel ter zgodba o tem, kako se človek spopada z goro: z željo po gradnji, ukrotitvi njenih sil, z upanjem na slavo, a tudi s tveganjem, da se narava odzove. In prav v tem kontrastu – med snežnim sijajem in razpokami pod površjem – se skriva resnična podoba olimpijskega spektakla – bolj beda kot blišč.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja