Postopno prilagajanje vpliva na vse ravni oblike in vedenja medvedov. Ob krčenju gozdov in spreminjanju njihove rabe s strani človeka v gospodarske in turistične namene so najočitnejše vedenjske in fizične prilagoditve (kot posledica naravnega) izbora vidne pri medvedih. Te prilagoditve obenem povečujejo stalež, saj olajšujejo aktivnosti, kot so iskanje hrane, izogibanje plenilcem in privabljanje spolnih partnerjev. Medvedi se v takšnih primerih lahko odzovejo na selekcijo tudi tako, da sodelujejo, da si pomagajo ali vzpostavijo sožitje, ki koristi vsem. Pa brez skrbi. Znanstveniki so že davno dokazali, da se na dolgi rok ustvarja nove vrste tako, da ločuje izvorne populacije organizmov v nove skupine, ki se ne križajo med seboj. Preprosteje: ne medved in ne medvedka vam ne bosta zlezla v posteljo, dobro pa bi bilo, da vsaj turisti (plenjenje in krčenje gozda se ob takšni “stroki” pač ne da ustaviti) ne rinejo preveč …
