Slovenski narod, 9. november 1926
Na Grmadi ob Šmarni gori se je včeraj ubil akademik Alojzij De Reggi, eden naših najboljših planincev — Utrgala se mu je skala pod nogami
Naše gore so včeraj zopet zahtevale novo žrtev. V nevarnem kaminu na Grmadi, ki slovi radi svoje težke dostopnosti, se je včeraj popoldne smrtno ponesrečil znani veleturist, športnik in plezalec, jedva 20-letni akademik Alojzij De Reggi.
O tragični nesreči, ki je pretrgala nit življenja mlademu idealnemu, planine nadvse ljubečemu študentu, nam pripoveduje očividec g. Anton Kastelic, ki je bil edina slučajna priča žalostnega dogodka: Včeraj je bil izredno lep dan in mahnil sem jo okoli 14. iz Ljubljane proti Šmarni gori. Z namenom, da se popnem na znano plezalno turo Turnc, sem dospel okoli 15. do takozvanega Okenca. Pomagal sem nato dvema gospodičnama, da sta se povspeli na strmi, okoli 2 m visoki Turnc, sam pa sem ostal na Okencu pred skalo ter opazoval okolico. Na Turncu je bila zbrana večja družba, več dam in več gospodov. Naenkrat je ena izmed dam omenila: «Glejte, De Reggi prihaja!» In res! Po poti je prihajal De Reggi, popolnoma sam in brez vsake opreme, priprosto oblečen. Dospel je do Okenca in se nato naglo in spretno popel na Turnc. Bil je takoj na vrhu, kjer je ostal pet minut. Razgledal se je po okolici, nato pa se je istotako naglo spustil na tla, ne da bi s kom spregovoril besedico. Jaz sem nato po običajni poti zavil na prod. De Reggi pa je mimo mene zavil mesto na levo, na desno proti — kaminu. Revež ni slutil, da gre v smrt. Opazoval sem ga še, kako je zavil v kamin, nato mi je izginil izpred oči. Hip nato se je v kaminu utrgal velik kamen in z velikim truščem priletel na prod. Postal sem pozoren. Po kratkem odmoru je znova zagrmelo. Zopet se je utrgala plast kamenja in se zrušila, istočasno pa sem v že nastalem mraku opazil, da pada nekaj večjega v globino in da drvi med hruščem in truščem po produ. Instinktivno sem slutil nesrečo, obstal sem in razprostrl roke. V naslednjem trenotku je obvisel na mojih rokah de Reggi. Priletel je vznak. Naglo sem ga postavil na noge, v istem hipu pa je bruhnil kri in takoj nato umrl. Revež se je pri padcu iz višine 40 do 50 metrov prekotalil na glavo, pri tem mu je najbrž udrlo prsni koš in na posledicah notranjih poškodb je izkrvavel. Zunanjih vidnih poškodb ni imel, samo desno nogo je imel pod kolenom spahnjeno ali zlomljeno. Tragičen dogodek se je pripetil tako naglo, da ga ni ninče opazil. O nesreči sem nato obvestil ostale turiste in izletnike, nakar smo truplo nonesrečenega položili na travo. Izletnike je prizor silno pretresel, navzoče dame pa so glasno plakale. Ponesrečenemu smo zapeli turobno žalo stinko «Vigred se povrne» in mrak je legel na zemljo, ko smo se poslovili od tragično preminulega.«
Vest o tragični smrti De Reggija se je že sinoči bliskoma razširila po Ljubljani in je povsod vzbudila splošno sočutje, zakaj pokojni je bil znan kot eden naših najboljših turistov plezalcev uspešno pa se je udejstvoval tudi na športnem polju v ožjem smislu. Njegova ljubezen do narave in planin je bila brezmejna in ves svoj prosti čas je porabil za izlete in plezalne ture. Slovel je kot najboljši plezalec turistovskega kluba «Skale». Neštetokrat je že preplezal nevarno triglavsko severno steno v slovenski in nemški smeri, popel se na nevarne stene Jalovca, Špika itd. Skupaj s pokojnim, žal tudi ponesrečenim Topolovcem sta plezala preko severne stene v nemški smeri in izbrala varijanto, po kateri poprej še ni stopala človeška noga.
Topolovec je plačal svojo smelost s smrtjo. Tik pred ciljem je zdrknil v prepad, De Reggija je rešil samo čudež. Usoda ni hotela, da bi umrl v orjaških planinah, ki jih je toliko ljubil. Ironija usode je, da se je ponesrečil na mali Grmadi, ki je do sedaj zahtevala svojo prvo žrtev. Z nesrečnim De Reggijem sočustvujejo tisoči naših turistov, pa tudi za široko športno javnost je njegova izguba hud udarec, saj je bil pokojni v prvih vrstah naših športnikov in si stekel nevenljivih zaslug za razvoj naše lahke atletike. Pokojni je bil član Slovenskega planinskega društva, Turistovskega kluba «Skale» in član ASK Primorja, v katerem je bil eden najboljših tekačev na dolge proge. V zasebnem življenju je bil mladi Lojze miren in simpatičen mladenič. Študiral je prirodoslovje na ljubljanski univerzi in je slovel radi svoje izredne nadarjenosti. Star je bil šele 20 let.
Vest o nesreči De Reggija je bila že javljena orožnikom. Danes dopoldne se je na kraj nesreče odpeljala posebna komisija, popoldne pa prepeljejo truplo ponesrečenega v Ljubljano. Pogreb bo najbrže jutri.
Skrivnostne so naše divne planine v svojem mogočnem snovanju in večna je njihova privlačna sila. Nihče ne ve, kaj ga čaka tam gori, kjer se dvigajo sivi gorski velikani pod oblake, in vendar hite vsako leto tisoči planincev, da se oklenejo golih skal in prežive nekaj časa v naročju nedotaknjene matere narave. Število ljubiteljev planin se od leta do leta množi, množi se pa tudi število onih, ki plačajo svojo ljubezen do naravnih lepot s smrtjo. Letos je imela koščena žena v naših planinah posebno bogato žetev. Komaj so utihnili glasovi o nesrečnem talenti ranem slikarju Josipu Gorupu, že je pretrgala nevidna roka, ki se skriva za vsako skalo v planinah, nit življenja nadebudnemu turistu Lojzetu Reggiju. To je letos že sedma žrtev naših planin. 23. maja so obležali na snežišču nad Pasjo glavo v Kamniških planinah Mari Mancinijeva, Rado Sopčič in Ivo Sterle, 22. maja je izginil v okolici Vršiča vladni svetnik dr. Milko Lubec, čigar truplo so našli šele v avgustu, koncem julija je našel v Hudi praski na Mrzli gori prerano smrt mladi medicinec Ivo Šuman, okoli 20. oktobra je izginil v objemu Triglavskih pečin znani slovenski slikar Josip pl. Gorup, ki ga še vedno niso našli, in včeraj je zahtevala na videz nedolžna in lahko dostopna Grmada pri Šmarni gori mlado življenje akademika Lojzeta de Reggija. Sedem vrzeli je nastalo v vrstah naših planincev, ob sedmem odprtem grobu stojimo in sedmič v letošnji planinski sezoni moramo pri znati, da je človek v borbi z veličino in močjo gorskih velikanov brez moči. Nesreča mladega de Reggija je tem težja, ker je zahtevala življenje spretnega in preizkušenega plezalca, ki je preplezal že severno triglavsko steno, a je kljub temu našel smrt na Turncu pri Šmarni gori, kjer bi človek najmanj pričakoval smrtne nevarnosti.
