Megla se je spustila nenadno, skoraj kot bi nekdo potegnil zaveso čez gorsko kuliso. Helikopterska ekipa nujne medicinske pomoči (Alpin 5 ÖAMTC) je bila sredi reševanja poškodovanega smučarja v Hochzillertalu, dvig z vitlom je potekal rutinsko, natančno kot že neštetokrat prej. Na jeklenici sta bila poleg poškodovanca še reševalec in zdravnik, oba izkušena, oba vajena dela v zahtevnih razmerah. Vse je kazalo na hitro in varno evakuacijo.
Potem pa je pilot v trenutku izgubil tisto, kar je pri takšnih operacijah najdragocenejše – vidljivost. Megleni obla(če)k je prekril pobočje in helikopter, kot bi se svet za nekaj sekund izbrisal. Brez vizualnega stika pilot in mehanik nista mogla več nadzorovati položaja visečih. V tistem kratkem, a usodnem intervalu so se trije ljudje na jeklenici sunkovito zabili proti pobočju in z vso težo trčili v trd, zbiti zid snega.
15. februarja 2026 je v smučarskem območju Hochzillertal v avstrijskem Tirolskem prišlo do resnega incidenta med reševanjem z vitlom. Med izvajanjem standardnega postopka dviga poškodovanega smučarja je helikopterska posadka naletela na nenaden in gost pas megle, kar je povzročilo izgubo vizualnega nadzora nad vitlom in osebami, pritrjenimi na jeklenici.
Udarec je bil silovit. Reševalec je utrpel poškodbe, ki na srečo niso bile življenjsko ogrožajoče, pri zdravnici pa se je šele kasneje pokazalo, da je trk povzročil poškodbo. Kljub vsemu je ekipa nadaljevala z reševanjem poškodovanega smučarja so prepeljali v bolnišnico v Schwazu, nato pa še oba člana posadke, ki sta bila ranjena med nesrečnim trkom.
V gorah se hitro spremeni vse – kako lahko nekaj sekund meglice prevesi rutinsko operacijo v nevarno situacijo. Helikopt(e)rsko reševanje (kljub navidezni lahkotnosti in vseprisotnosti) ostaja izjemno zahtevno delo, kjer se izkušenost, usposobljenost in previdnost vsak dan srečujejo z nepredvidljivostjo gorskega okolja.
