Delo, 24, september 1997
Slabo opremljena planinca zašla v skalnem labirintu – Prezebanje pod Brano – Kdor se bo zaradi malomarnosti znašel v škripcih, bo plačeval kar sam
KAMNIŠKA BISTRICA, 23.septembra 1997
Namesto na Kokrskem sedlu sta se 27-letni Donald B. iz Ljubljane in njegov šest let starejši prijatelj Gorazd M. s Ptuja v soboto zvečer znašla v zahtevnem plezalnem brezpotju pod zahodnim delom Brane. Ujeta na gredini, s slabo obutvijo, eden je imel povsem zlizane podplate športnih copat, brez čelnih svetilk, zemljevida, pijače in hrane. Ko sta se okrog petih popoldne odpravila iz Kamniške Bistrice, sta imela na nahrbtnikih pripeta cepina in k sreči tudi spalni vreči, tako da sta lahko noč za silo prebivakirala pod steno Brane. Uhojeno in dobro označeno pot na Kokrsko sedlo sta zgrešila in zavila na desno, po Kotliški grapi navzgor. Namesto da bi prišla do sedla, sta se ujela v past. Dve uri po odhodu iz doline sta ugotovila, da v vse gostejšem mraku ne bosta prišla nikamor in sta se na skalni gredini ustavila. Mrzlo nedeljsko jutro jima je odstrlo kamniti labirint, iz katerega kljub trudu sama nista našla poti. Pajčevinam v želodcu se je pridružil strah, zato so bili njuni klici po pomoči zelo iskreni.
Dopoldne ju je slišal in se jima čez grapo tudi približal mladi pripravnik za gorskega reševalca s postaje GRS Kamnik. Ko je videl, kje sta in kakšno opremo imata, jima je zabičal, naj sedeta in počakata pomoči. Odhitel je v dolino. Ob 11.30 je vodja reševanja, gorski reševalec letalec Janez Slokan že obveščal ostale reševalce. Center za obveščanje je o tem seznanil tudi dežurno posadko pilotov helikopterjev letalske policijske enote na Brniku. Bili so pripravljeni za polet, kljub temu, da praktično niso imeli naročnika, ki bi kril stroške. Ve se, kdo podpisuje napotnice, če gre za reševanje in posredovanje v primeru najhujšega. Toda taka posredovanja znajo prav kmalu udariti po žepih tiste, ki jih sprožijo z lastno nepremišljenostjo.
Enajst kamniških gorskih reševalcev je takoj, ko so zvedeli, kje natančno sta »ujetnika«, odšlo pomagat. Dva sta splezala do obeh avanturistov, ki so ju kasneje z vrvjo spustili čez skale, potem pa so ju še pospremili čez najtežja in zanju popolnoma neprehodna območja.
Tudi kamniški reševalci se naglas sprašujejo, kdo bo v bodoče kril stroške takšnih reševanj. Očitno je odgovor dal v septembrskih Obvestilih Planinske zveze že namestnik direktorja uprave za zaščito in reševanje Bojan Kopač. Slovenskim in tujim državljanom, ki se na ozemlju Republike Slovenije potapljajo, hodijo v jame, planinarijo, se ukvarjajo z alpinizmom ali drugo športno rekreativno dejavnostjo, je sporočil, da veljata pri nas zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (znotraj tega ima svoje naloge tudi GRS) in zakon o varstvu okolja. Prvi v 118. členu, drugi pa v 78. in 79. členu določata, »da morajo fizične ali pravne osebe, ki namenoma ali zaradi velike malomarnosti povzročijo nesrečo, kriti celotne stroške reševalne akcije, stroške sanacije ter stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam ter stroške odškodnin osebam, neposredno prizadetim zaradi posledic poškodb okolja. Če pa so fizične ali pravne osebe zavarovane, krijejo omenjene stroške zavarovalnice v skladu s svojimi pogoji«. Letos so slovenski gorski reševalci posredovali že več kot 130-krat in z gora prinesli oziroma pripeljali že 24 mrtvih.
MIRKO KUNŠIČ
