Delo, 27. junij 1979
Ustanavljanje interesne skupnosti bo mogoče šele, ko bodo žičnice spet normalno delale – Gradnja ceste bi obogatila možnosti turizma
KAMNIK, 26. junija
Dotrajano gondolsko žičnico na Veliko planino, ki že od aprila vozi le s polovično zmogljivostjo, oktobra pa naj bi jo menda ustavili, je treba najprej sanirati, šele potlej bi jo lahko prenesli kot soudeležbo delovne organizacije Golfturist, oziroma tozd Hoteli in žičnice Kamnik, v načrtovano samoupravno interesno skupnost Velika planina.
Taka misel se je izoblikovala v današnji razpravi – udeležili so se je predstavniki medobčinskega sveta ZKS in sindikatov ter medobčinske gospodarske zbornice za ljubljansko regijo, družbeno-političnih organizacij in izvršnega sveta občine Kamnik ter predstavniki SOZD Sap-Viator sanacijskem programu tozd Hoteli in žičnice Kamnik ter o dolgoročnih možnostih razvoja turi- stično rekreacijskega centra Velika planina.
Temeljno organizacijo združenega dela Hoteli in žičnice Kamnik so v sestavi Viatorja ustanovili leta 1973. pod njenim okriljem pa so žičnice na Veliko planino s Šimnovcem ter hotel Malograjski dvor v Kamniku. Vsa leta od ustanovitve tozd Hoteli in žičnice posluje z izgubo, ki je do konca preteklega leta znašala že deset milijonov dinarjev. Letošnja izguba še ni izračunana, tako da so morali analizo gospodarjenja v kamniški občini za prvo četrtletje narediti brez podatkov o poslovanju tega tozda. Sanacijski programi, ki so jih pripravili doslej, niso bili učinkoviti ali pa jih niso znali izpeljati. Tako so izgubo do leta 1978 pokrivali s posojili ostalih temeljnih organizacij Viatorja. Lanskoletno izgubo naj bi po predlaganem sanacijskem programu delno pokrival tudi sklad skupnih rezerv kamniške občine – vendar pa so delegati združenega dela pokrivanje izgube zavrnili, češ, da je najprej potreben temeljit sanacijski program za ureditev žičnic in dolgoročni program razvoja Velike planine. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je lanskoletna izguba (milijon in pol dinarjev) pokrita, vendar po besedah predstavnikov Golfturista tudi to pokrivanje izgube ni usklajeno z zakonom o sanaciji, saj so najeli posojilo v interni banki.
Povsem razumljivo je, da so se zaradi neučinkovite sanacije težave v tozdu Hoteli in žičnice kopičile, saj se zdaj otepajo tudi s kadrovskimi težavami in ogrožena je socialna varnost delavcev. Hotel Malograjski dvor, ki so ga uredili pred petimi leti, že kliče po temeljiti sanaciji. Hotel Šimnovec na Veliki planini pa je menda tako bolj čakalnica za žičnico kot soliden gostinski objekt.
Letos se je dokončno zapletlo še z žičnicami, ki so svojo življenjsko dobo (zgradili so jo leta 1964) preživele in jih bo treba temeljito obnoviti – ali pa ustaviti in s tem povzročiti vsaj štiri milijone škode na leto.
Zadnji sanacijski program za razreševanje težav v tem tozdu pa hote ali nehote odslikava tudi nedodelane odnose znotraj SOZD Sap-Viator, saj naj bi Hoteli in žičnice začeli z odplačevanjem posojil ostalim temeljnim organizacijam po dveletnem moratoriju, čeprav je jasno, da bi jih tudi ob dobri sanaciji lahko šele po petih letih.
Povsem nesprejemljiv pa je bil predlog, naj bi dotrajano žičnico kot soudeležbo tozd Hoteli in žičnice prenesli v načrtovano samoupravno interesno skupnost Velika planina. O ustanovitvi te so se resda že pogovarjali, a kaj, ko ni bilo dolgoročnega programa razvoja izdela ga lahko le nosilec, torej Viator – tako zimskega kot poletnega turizma na Veliki planini, na osnovi katerega bi v združenem delu lahko izpeljali dogovarjanje o združevanju sredstev.
Izgovarjanje na dilemo, ali naj sploh še obnavljajo žičnico, če pa je slišati razmišljanja o gradnji ceste na Veliko planino, najbrž niso utemeljena. Še zlasti, ker snovanje interesne skupnosti Velika planina ne bo moglo obiti interesne skupnosti RTC Krvavec, saj se obe turistično rekreacijski območji z ustrezno povezavo lahko dopolnjujeta in izpopolnjujeta ponudbo.
JANA TAŠKAR
