Gorskoreševalni psi na Uskovnici: ko nos ni dovolj

V začetku oktobra 2026 se je v Koči na Uskovnici zbrala večina vodnikov reševalnih psov Gorske reševalne zveze Slovenije. Štiridnevni letni tečaj v kopnih razmerah je bil namenjen izpopolnjevanju znanja, preverjanju pripravljenosti reševalnih parov in izmenjavi izkušenj med vodniki iz različnih društev.

Marsikdo ob omembi reševalnega psa najprej pomisli na izjemen pasji voh. Toda uspešna iskalna akcija je mnogo več kot zgolj sposobnost psa, da najde človeka. Za vsakim uspešnim reševalnim parom stojijo leta dela, usklajevanja in zaupanja med vodnikom in psom, ki morata na terenu delovati kot celota.
Zato ni presenetljivo, da so bile vaje na Uskovnici prilagojene stopnji usposobljenosti posameznih reševalnih parov. Najmlajši psi in njihovi vodniki so utrjevali osnove: navajanje na tuje ljudi, prve vaje nakazovanja najdene osebe in predvsem gradnjo pozitivnega odnosa, ki predstavlja temelj vsega nadaljnjega šolanja. Brez motiviranega in samozavestnega psa ni uspešnega reševalnega dela.
Bolj izkušeni reševalni pari so se spopadli z zahtevnejšimi nalogami. Iskanje več pogrešanih oseb na istem območju, delo v različnih konfiguracijah terena in nakazovanje oseb na višini so naloge, s katerimi se reševalci lahko srečajo tudi v resničnih iskalnih akcijah. Takšne vaje od psa zahtevajo natančnost, od vodnika pa dobro poznavanje njegovega vedenja in signalov. Video: Mojca Odar …

Usposabljanje pa ni bilo namenjeno samo delu s psi. Popoldnevi so bili posvečeni teoretičnemu delu, pri katerem so vodniki obnavljali znanje uporabe navigacijskih naprav in sodobnih digitalnih orodij. Poseben poudarek je bil namenjen aplikaciji Locus Map, ki postaja pomemben pripomoček pri načrtovanju in vodenju iskalnih akcij.
Pridobljeno znanje so kmalu prenesli tudi na teren. V praktični vaji preiskave območja in iskanja pogrešanih oseb ob poti so združili delo reševalnih psov z uporabo navigacijskih orodij. Takšno povezovanje klasičnih veščin in sodobne tehnologije postaja vse pomembnejše, saj omogoča boljši pregled nad že preiskanimi območji, natančnejše načrtovanje iskalnih sektorjev ter učinkovitejše vodenje celotne akcije.
Štirje dnevi na Uskovnici so še enkrat pokazali, da uspešno delo reševalnih psov ni rezultat posameznega treninga ali prirojene sposobnosti živali. Gre za dolgotrajen proces, v katerem se prepletajo znanje vodnika, pripravljenost psa, uporaba sodobne tehnike in dobro sodelovanje med ekipami.
Ko se nekje v gorah, gozdu ali na odročnem podeželju izgubi človek, je pogosto prav reševalni pes tisti, ki najhitreje najde sled do pogrešane osebe. A za tem uspehom stojijo številni dnevi vaj, med katerimi ni bližnjic. Prav zato so usposabljanja, kakršno je bilo na Uskovnici, eden ključnih temeljev uspešnega dela gorskih reševalcev in njihovih štirinožnih sodelavcev.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja