plaNina Pirš Majcen: V bistvu ne gre za pravo ferato Đuzin spust (kot se imenuje Anića kuk, via ferrata), je mišljen kot možnost spusta za plezalce z omenjenega vrha.
Ko vstopimo v Nacionalni park Velika Paklenica, nekaj časa hodimo po glavnem kanjonu, pozorni smo na tablo Veliki Ćuk, tam zavijemo desno v sprva skrotast svet in se pričnemo hitro vzpenjati.
Ferata naj bi bila težavnosti B, po nekaterih podatkih tudi B/C. Meni osebno je težja od slovenske Male Mojstrovke po Hanzovi ferate Dobršnik … v isti kategoriji. Na poti ni niti enega klina ali skobe, le jeklenica, sam si moraš poiskati v steni oprimke in stope. Določeni odseki so tudi dokaj navpični.
Ko se zavarovani del poti konča, nas čaka še približno pol poti razbitega sveta skal, po katerem je napredovanje kar naporno. Poskakovati je potrebno s skale na skalo in loviti ravnotežje, vmes so pogoste luknje, tudi do 2 metra globoke.
Povprečnega podatka, koliko časa traja pot do vrha, ne morem podati, saj ga nikjer na spletu niti v naravi napisanega nisem videla.
Spust z Anića kuka po običajni poti do vhoda v NP Paklenica pa traja 2.50 ure. Prvih 50 minut poti nas zopet “pozdravijo” naporne, razbite visoke skale. Naprej je pot lažja, na koncu pa za prijetno osvežitev poskrbi prečkanje potoka, kjer ne gre drugače kot čevlje v nahrbtnik in zabresti v vodo …
