Izredno številne nesreče v preteklem letu
Jutro, 1. januar 1937
Ni moj namen, razpravljati na tem mestu o vzrokih številnih smrtnih nesreč, ki so jih terjale v preteklem letu planine od nas, temveč bi želel samo. da se spomnimo za nekaj minut onih, ki so darovali svoja mlada življenja ljubezni do planin.
Prva žrtev je bila Emil Wilfan, ki so ga 28. februarja našli zmrzlega pod turistovsko potjo med Veliko in Malo planino. Najbrže je v hudem snežnem metežu izgubil orientacijo ter omagal. Namenil se je na Veliko planino, kjer je imel s tovariši v najemu pastirsko kočo. Pokojni Emil je bil vnet član Sokola na Taboru v Ljubljani in eden izmed najboljših telovadcev. Pokopali so ga v Stranjah.
Na tragičen način je končal svoje življenje v Triglavskem gorovju 13. aprila Stanko Dolhar, pasarski pomočnik iz Ljubljane. S šestčlansko družbo je šel v Krmo, a sredi planine jih je zajel dež. Nato je začelo še snežiti in zapihala je ledeno mrzla burja, da so jim začeli zmrzovati premočeni dresi. Tolažila jih je edino zavest, da bodo kmalu v koči na Krmi. Lahko si mislimo razočaranje. ko so po utrudljivi poti prispeli do koče, ki jo je vihar porušil. Sklenili so nadaljevati pot do Kredarice, a so izgubili orientacijo in so tako tavali do ene ponoči. Štirje so se spustili niže, da bi dobili zavetje, a Stankov brat Štefan je nadaljeval pot do Kredarice. Kmalu je šel za bratom tudi Stanko. Štefan je taval vso noč in zjutraj prispel na Kredarico. S Kredarice se je napotila reševalna ekspedicija v Krmo in med potjo naletela na sedečega Stanka, ki je bil ves zmrzel in izčrpan ter je kmalu izdihnil. Pokopali so ga v Ljubljani.
Tretja žrtev planin je bil akademik Bojan Lovša, ki se je 31. maja smrtno ponesrečil na Kalški gori v Kamniških planinah. S tovarišem Pleterskim je plezal po severni steni Kalške gore. Na strmem snežišču mu je spodrsnilo, da je padel v prepad.
Na Kalški gori se je smrtno ponesrečil tudi abiturient klasične gimnazije Srečko Vavpetič. Takoj drugi dan, ko je dovršil višji tečajni izpit, je šel na planine; ker je ga prav v onih dneh razsajalo po planinah hudo neurje, se domneva, da mu je zaradi nepregledno goste megle na Kalški gori spodrsnilo. Obležal je desno od tako zvane Kurje doline, kjer sta ga 10. julija slučajno našla dva lovca. Njegov pogreb v Kamniku je dovolj pričal, kako zelo je bil pokojni Srečko priljubljen med svojimi rojaki in sošolci.
Skupno sta darovala svoji mladi življenji planinam jurista Vido Janša in Mladen Mikšič, ki sta se smrtno ponesrečila okoli 15. julija, ko sta prečila Pode. V megli pa sta zašla proti Hudemu grabnu in v mokri travi jima je spodrsnilo, da sta padla v prepad. Dve mladi življenji sta strti obležali sredi veličastnega skalovja — nerazdružljiva prijatelja tudi v smrti. Našli so ju šele 23. julija in pokopali v Ljubljani.
Komaj se je zagrnila zemlja nad prejšnima dvema, sta se že odprla dva nova grobova. ki sta sprejela zemske ostanke spet dveh študentov, ki zaključujeta sedmi in osmi člen letošnjih planinskih nesreč. Egon Lettner in Savo Domicelj sta se z drugimi Mariborčani udeležila taborjenja pod Martuljkom. Pokojnika sta v družbi dveh tovarišev delale plezalne ture v okolici. Dne 24. julija so se odpravili s kolesi v Vrata, da prihodnji dan preplezajo Triglavsko steno. Plezali so v skalaški smeri in so dobro napredovali v dveh skupinah navezani. Imeli so že kako tretjino stene za seboj, kar je Domiclju, ki mu je zgoraj Lettner pripravljal varovanje, nenadno spodrsnilo in je z vrvjo potegnil za seboj še trdno zavarovanega Lettnerja. Strmoglavila sta drug za drugim v globino in ostala na mestu mrtva. Trupli so spravili v dolino in ju prepeljali v Maribor.
Nova planinska nesreča, ki se zgodila spet v severni steni Triglava, je pretresla vso slovensko javnost. Pri tej nesreči sta se ponesrečila dva Celovčana in sicer 21-letni Josip Pfeningg, ki je obležal mrtev v steni, in njegov planinski tovariš Kristijan Schwarz, ki je bil hudo ranjen. Dne 9. avgusta je iz Aljaževega doma v Vratih šla v triglavsko steno šesterica članov celovškega kluba »Bergsteiger.« Plezali so v treh skupinah. Skupno sta bila navezana Josip Pfeningg in Kristijan Schwarz. Plezala sta v nemški smeri in sta bila že blizu vrha. Tu pa je Pfeningg zgrešil pravo smer in zašel v težaven položaj. Iz neznanega vzroka je omahnil, padel in s silnim sunkom potegnil tudi Schwarza za seboj, ki je obtičal v razpoki med snežiščem hudo ranjen, med tem ko je bil Pfeningg takoj mrtev. Pokopali so ga na Dovjem, Schwarza pa so poslali na zdravljenje v Celovec. Vsi oni, ki so darovali svoje življenje planinam, naj bodo planincem v resen momento, da planine zahtevajo celega človeka, že vzgojenega po duhu, umu, srcu in telesu!
M. T.
