Slovenske novice, 20. januar 2021
Med množico alpinistov na K2, ki v baznem taboru čakajo na vreme, je tudi Leščan Rotar.
Sobota je bila zgodovinski dan za svetovni alpinizem. Do takrat je bil 8611 metrov visoki K2 edini pozimi še neosvojen od vseh štirinajstih osemtisočakov. A tega dne ob 17. uri po lokalnem času je dramatično osvajanje druge najvišje gore na svetu, ki ga je že od sredine decembra spremljala vsa alpinistična javnost, doseglo vrhunec.
Skupaj stopili na vrh
Ne le da je bil vrh osvojen! Zgodilo se je nekaj še mnogo bolj pomembnega – niso ga osvojili bogati zahodnjaki, ki so doslej za pomoč najemali nepalske gorske vodnike in višinske nosače, ampak se je iz treh odprav, ki so to sezono naskakovale K2, združila skupina desetih nepalskih šerp, izkoristila lepo vreme, ko je bilo samo minus 40 stopinj Celzija, in se podala velikemu izzivu naproti. Tik pod vrhom so počakali drug drugega in nato skupaj, vsi naenkrat, stopili na vrh. Pri tem so peli nepalsko himno.
»To je bil za nas izjemen trenutek. Ponosni smo, da smo postali del zgodovine in tako dokazali, da se da s sodelovanjem in timskim delom premikati meje mogočega. To je bila zame ena najtežjih izkušenj doslej. Zaradi ekstremnega mraza so se nekateri že hoteli obrniti, a smo zbrali moči do roba vzdržljivosti za skupni cilj, da skupaj premagamo še zadnji največji alpinistični izziv. Hvala za podporo z vsega sveta, ta je v naših srcih prižgala upanje, ki nam je pomagalo, da smo uresničili svoje sanje,« je po srečni vrnitvi v bazni tabor sporočil Nirmal Purja, neuradni vodja in najbolj izkušen član nepalske ekipe. Znameniti šerpa je vseh 14 osemtisočakov osvojil le v pol leta, seveda poleti.
Žal pa so se istega dne, torej v soboto, 16. januarja, prav v času, ko so se Nepalci veselili zgodovinskega uspeha na K2, končali sanje in življenje španskega alpinista Sergija Mingoteja. Izkušeni alpinist je omahnil v smrt med sestopom s prvega višinskega tabora v bazni tabor, sicer pa je bil že enajstkrat na vrhovih osemtisočakov.
Mu bo letos uspelo?
49-letni Katalonec je bil tehnični vodja velike komercialne odprave agencije Seven Summit Treks, ki se prav tako pripravlja na vzpon na vrh, sestavlja pa jo 15 nepalskih vodnikov in 16 plezalcev z različnih delov sveta. Med njimi je tudi Slovenec Tomaž Rotar, zobozdravnik iz Lesc, ki se v bitko za K2 tokrat podaja že drugič. Poskusil je že lani pozimi, vendar se vzpon niti še ni dobro začel, ko so ga že morali prekiniti. Ob vrnitvi v domovino je Rotar precej razočaran povedal za časnik Delo, da se je odprava že vse od začetka odvijala v napačno smer. Poleg tega da so vodjo odprave čakali kar pet dni, je ta tudi odločil, da bodo bazni tabor postavili kar šest kilometrov od vznožja gore. Vodja odprave, Nepalec Mingma Gjalje Šerpa oziroma Mingma G., je ves čas po facebooku poročal o slabih razmerah in strašnem mrazu, medtem ko sta Rotar in drugi član odprave, Islandec John Snorri, kar sama napeljevala fiksne vrvi po gori in dosegla višino 6900 metrov. Vodja odprave je nato, menda zaradi bolezni, uradno preklical odpravo in naročil helikopter, ta jih je odpeljal v civilizacijo.
Rotarju tako ni uspelo, da bi postal prvi zemljan oziroma med prvimi, ki bi pozimi osvojil zadnjega neosvojenega osemtisočaka. Mu bo uspelo splezati na K2 letos? V soboto je sporočil na uredništvo gorniškega portala Gore-ljudje, da je dogajanje na vrhu opazoval skozi teleskop iz baznega tabora. »Vesel sem, da je to prvič uspelo izključno Nepalcem, ki bi si sicer to čast zaslužili največkrat, čeprav ostane spregledana. Preostali člani odprave čakamo na naslednje vremensko okno, da se odpravimo proti vrhu. Po dveh višinskih rotacijah se počutim dobro in sem pripravljen na zadnji vzpon, če mi bo sreča naklonjena,« je sporočil v domovino.
Divji in nedostopen vrh
48-letni slovenski alpinist je v preteklih letih osvojil že vse tri najvišje gore na svetu. Mount Everest je osvojil ob svojem prvem obisku Himalaje leta 2017. Leta 2018 je stal na vrhu K2, leto pozneje na Kangčendzengi. O njegovem drznem podvigu, da postane prvi zemljan oziroma v skupini prvih pozimi na K2, je Tone Škarja, legenda slovenskega himalajizma, ob odhodu odprave v Nepal dejal: »Gre za zelo ambiciozen podvig. Čeprav Tomaž Rotar uradno sploh ni alpinist, trenutno med Slovenci ne vidim nobenega drugega, ki bi se lahko lotil tega podviga. S svojimi vzponi je dokazal, da je vrhunski in občudovanja vreden alpinist. Če bo vzpon uspel, bo to eden najbolj vrhunskih podvigov v zadnjem času,« je povedal Škarja.
86 žrtev gore smrti Število žrtev te divje gore je zelo visoko, zato se je je prijelo ime gora smrti. 86 alpinistov je že umrlo pri poskusu osvajanja K2, med njimi je bil tudi Slovenec Boštjan Kekec. Na najbolj nevarnem mestu, na območju pod grozečimi seraki z imenom Steklenični vrat (Bottleneck), je leta 2008 zaradi padajočih serakov in plazov naenkrat umrlo kar 11 ljudi! Do vrha v poletnem času se je doslej prebilo le od 306 do 400 alpinistov, med njimi tudi štirje Slovenci – Zvonko Požgaj, Viki Grošelj, Roman Benet in Tomaž Rotar.
Skrivnost tega, da je K2 tako dolgo vztrajal kot pozimi neosvojeni vrh, je v njegovi nedostopnosti in divjosti. Po prvem neuspešnem vzponu pozimi 1986/87 je poskusilo le še sedem odprav. Leži namreč v najvišjem gorskem masivu na svetu, v karakorumskem delu Himalaje. Že pot do baznega tabora čez ledenik Baltoro je zelo dolga in ob njej ni vasi in možnosti nastanitve, kot je to v nepalskem delu Himalaje. Čeprav je 237 metrov nižji od Mount Everesta, je tehnično veliko bolj zahteven, poleg tega na osvajalce prežijo številne nevarnosti. Predvsem je v tem delu sveta vreme izredno nestabilno. Lepega vremena s soncem in manj vetra je največ po tri ure na dan, pozimi sta mraz in veter nepredstavljiva, saj se temperature redno spustijo tudi pod minus 50 stopinj Celzija. Zelo nevarni so plazovi in padajoči seraki.
Tina Horvat
