Slovenske novice 09. oktober 2017
TRAGEDIJA
Legendarni plezalec Franček Knez je zdrsnil s stene.
LAŠKO – Alpinistični svet se je odel v črnino. V petek zvečer se je končala življenjska pot 62-letnega Frančka Kneza, človeka bogatih misli in trdnega koraka. Več kot pet tisoč domačih in svetovnih vrhov je osvojil in preplezal več kot 700 prvenstvenih smeri od Himalaje do domačih Alp. Usoda pa mu je poslednji vzpon namenila doma, skorajda pred domačim pragom. Skrivnost, kako se je to lahko zgodilo, je odnesel s seboj. V globel, v kateri je obležal in ki je težko dostopna.
Dostikrat se je že zarana odpravil v skale, po ves dan je ostal tam, v njegovi tako ljubi naravi, in se zvečer vračal domov. V petek pa ga ni bilo. Negibnega naj bi pod previsom našla njegova žena Andreja. Padel naj bi okoli 40 metrov globoko, poškodbe so bile tako hude, da je umrl. Tako je vsaj razbrati iz poročila Uprave RS za zaščito in reševanje. Kot so zapisali, so gasilci PGD Laško in gorski reševalci iz Celja posredovali v petek zvečer nekaj po 20. uri v naselju Harje v občini Laško, kjer je plezalec omahnil v globino. Gasilci in gorski reševalci so najprej zavarovali območje in ponudili pomoč reševalcem iz Laškega in Celja, ti pa so na kraju dogodka lahko ugotovili le, da so bile poškodbe za moškega usodne in je umrl na kraju dogodka.
Življenje nam je dano in je največ, kar imamo. V njem so sončni in senčni dnevi in tudi rohnijo viharji.
Med Laščani in alpinisti se je hitro razširila vest, da je v nesreči umrl eden najbolj znanih alpinistov. Domačini vedo povedati, da je imel »svojo« steno na vrhu Bukovja. Tam okoli so globoke luknje, globoke tudi več metrov, in prav v eno od njih naj bi padel pri spustu. Domačini so ga pogosto videvali, kako je šel zjutraj gor in se pozno popoldne vračal domov. A o svojih dosežkih, seveda tudi svetovnih, ni rad govoril. Svojo strast je izživel, ko je plezal po stenah domačih Alp pa tudi Himalaje, Patagonije, Andov in Yosemitov. Bolje kot med ljudmi se je torej počutil v steni. A o svojih dosežkih ni rad govoril niti, ko je beseda nanesla na preplezane smeri, ki jih je osvojil, zato niti alpinističnih predavanj ni pripravljal prav pogosto. Kot bi mu bilo preprosto nerodno govoriti o tem, kar je dosegel. A kakor koli se je že zgodila ta tragična smrt, vsi so si enotni v misli, da je umrl tam, kjer je bil najraje.
Bil je človek globokih misli, najti jih je mogoče tudi v njegovi knjigi z naslovom Ožarjeni kamen, ki je izšla pred osmimi leti pri založbi Sanje. Kot je ob najavi knjige zapisal urednik in zapisovalec Urban Golob, ki se je z njim nekajkrat odpravil tudi plezat, je bil tega, da se je legendarni in vselej tihi plezalec vendarle odločil spregovoriti, zelo vesel. Predvsem pa je poudaril, da Franček Knez nikoli ni bil poklicni plezalec, temveč je hodil v službo, za plezanje pa koristil svoj redni letni dopust. Za nameček ni imel avtomobila in je bil obsojen na vožnje z avtobusom, štopanje ali pa so mu prevoz ponudili njegovi motorizirani soplezalci. Bil je izjemen poet in na njegovem družabnem omrežju najdemo njegove številne globoke misli. Ena takih je: »Blagor najboljšim, ti lahko mirno stopijo v nebo, ko pride zadnji čas.« Ali pa: »Hvala duši prija in jo uspava. Graja jo žalosti, a žalost jo drami v uporno stvarnost. Ta me vodi v vsak nov dan. Da si bom lahko nekoč, ko se čas izteče v krog življenja, rekel: drzna je bila ta pot.«
2010. ga je predsednik države odlikoval.
Omenimo še, da je leta 2010 takratni predsednik republike Danilo Türk sprejel in z redom za zasluge odlikoval dva alpinista – Frančka Kneza in Silva Kara. Slednji je Frančka poimenoval za guruja slovenskega alpinizma. Franček pa je sam o sebi zapisal še: »Življenje nam je dano in je največ, kar imamo. V njem so sončni in senčni dnevi in tudi rohnijo viharji, včasih nas stisnejo, da smo le sam sebi tujec. Pa kljub vsemu korajža velja, sreča spremlja hrabre.« Zbogom, Junak velikih sten!
Mojca Marot
