Gorenjski Glas, 16. junij 1992
Ob smrtni nesreči v Vintgarju
Gorje, 15. junija 1992
V soteski Vintgar se je zgodila huda nesreča: petnajstletna deklica iz Lendave je umrla, ker jo je zadelo padajoče kamenje v soteski. Zavarujte pobočja ali poskrbite za čelade – dotlej pa Vintgar zaprite!
Soteska Vintgar je nedvomno ena najlepših slovenskih naravnih sotesk, ki jo poleti, ko je odprta, obišče veliko domačih in tujih obiskovalcev. V časih, ko ne smemo ali ne moremo kaj dosti razmišljati o letovanju na morju ali v tujini, bo Vintgar obiskalo še več domačih gostov: kaj je lepšega kot prijeten sprehod in uživanje v izjemnih naravnih lepotah hladnega Vintgarja?
Soteska Vintgar pa ima žal tudi svoje temnejše in nevarnejše plati. Vsega obžalovanja je vredno, da se je pred nedavnim v Vintgarju zgodila huda nesreča. V času šolskih končnih izletov je v Vintgarju vse polno šolskih skupin – od blizu in daleč. Tako je Vintgar obiskala skupina okoli 100 otrok dvojezične šole iz Lendave. Bilo je tako, kot je vedno ob takih množičnih obiskih. Vrišč otrok pred sotesko, otrok, ki so komaj čakali, da si ogledajo to naravno znamenitost. Domačinka, ki ob vhodu že šestnajst let prodaja vstopnice in spominke, je tako kot vedno opozorila tudi to skupino: razdelite otroke v manjše skupinice in dobro pazite nanje! Pri radovedni in razposajeni mladeži pač nikoli ne veš, kdaj se bo komu zahotelo kaj preveč nagniti preko ograj ali mostička.
In tokrat se je zgodilo. Zgodilo nekaj tragičnega. Nenadoma so iz soteske na gorjansko stran upehani prihiteli otroci in kričali: telefon, telefon, rešilca! V soteski, že na drugi strani proti Blejski Dobravi, je skala, ki se je odkrušila s pobočja, v glavo zadela petnajstletno deklico iz Lendave! Kar nekaj časa je trajalo, da so deklico odpeljali, kajti morali so jo prinesti domala skozi vso sotesko na gorjansko stran. Otroke je hipoma minila vsa radoživost in razposajenost: posedli so pri vhodu in prestrašeni čakali, kdaj ponesrečeno deklico prineso iz soteske. Dolge minute je med otroki pri vhodu vladala grobna tišina… Deklica je bila hudo poškodovana. Tako zelo, da so jo iz jeseniške bolnišnice morali takoj odpeljati v ljubljanski Klinični center. Deklica ni preživela, umrla je!
Ob tej tragični nesreči v soteski Vintgar so se vzdignili glasovi tistih, ki opažajo, da v Vintgarju že nekaj časa prihaja do poškodb zaradi odkrušenega skalovja. To so odrgnine zaradi odkruškov ali manjših skal, ki padajo s pobočja v sotesko. Zadnja nesreča pa je bila le prehuda, da bi molčali še naprej: saj se vendarle lahko danes ali jutri ponovi v taki ali še hujši obliki!
Soteska Vintgar je stara 99 let in v tem času so se v soteski zgodile »le« štiri smrtne nesreče. Vse te nesreče ali hujše poškodbe so nastale večinoma med delavci, ki so vzdrževali sotesko. Pred dvema letoma so skale v soteski tako zelo poškodovale tedanjega predsednika Turističnega društva, da je umrl. In prav nedavnim so ob popravilu mostička delavci čisto po naključju vstopili vstran, ko se je s pobočja usul plaz kamenja…
Turistično društvo Gorje sotesko res zgledno vzdržuje, saj vsako leto popravijo vse mostičke in jo uredijo tako, da je za obiskovalce kar najbolj varna. Pravijo pa, da se mrež, s katerimi bi lahko zavarovali vse kamnite previsne stene, ne da dobiti in jih je nemogoče namestiti. Kmetom, ki nad sotesko obdelujejo svoje površine, so prepovedali delo v času, ko so v soteski obiskovalci in kmetje se te prepovedi držijo. Ne drži pa se je seveda divjad, ki je v soteski in ki tudi lahko povsem nepričakovano sproži kamniti plaz. Kljub temu da Turistično društvo v soteski gospodari po svojih najboljših močeh in redno odvaža na kupe odpadkov in smeti – z dna Vintgarja bi lahko odpadke pobrali samo potapljači – bi po mnenju nekaterih obiskovalcev lahko poskrbeli tudi za več varnostnih ukrepov. Med drugim bi recimo lahko v »tunelih« prebarvali skale na rdeče ali z vidnejšo barvo, da se vanje obiskovalci ne bi zaletavali. In še več je teh manjših preventivnih zadev, ki po tej tragični nesreči niti niso tako bistvene. Bistveno je, da se je zgodila in da bi pri tisti priči morali Vintgar nemudoma in brez vsakih dodatnih vprašanj takoj in za vse zapreti!
Občinske komisije si lahko ogledujejo kraj nesreče in ugotavljajo, kar ugotavljajo, ampak v Vintgarju so bili še oni dan, ko je najbolj deževalo in je teren najbolj spolzek in razmočen, novi obiskovalci! Nimamo niti najmanjšega namena, da bi kakorkoli želeli škodovati Turističnemu društvu Gorje, ki Vintgar vzdržuje po svojih najboljših močeh, še posebej ne Lojzetu Klinarju, ki se je kot gospodar društva edini pozanimal, kako je poškodovani deklici in iskreno obžaloval, kar se je bilo zgodilo. Ob vsem tudi nimamo namena, da bi obelodanili ime tistega odgovornega, ki nam je prostodušno izjavil, da vsakomur lahko prileti opeka na glavo in da jo po tej logiki vsak lahko stakne tudi v Vintgarju. Želimo le povsem resno reči, da si v primeru, če plačaš vstopnino, plača š predvsem tudi varnost. Vsaj tisto varnost, za katero je odgovoren upravljalne kateregakoli objekta. Če res ni možno zavarovanje z mrežami, bi morali vsem obiskovalcem preskrbeti čelade, kajti Vintgar JE NEVAREN! Ali si po tem, ko je lendavski deklici priletel kamen v glavo in je umrla, sploh kdo še upa poslati svojega otroka skozi sotesko?
Zaprite vendar Vintgar! Zaprite za toliko časa, dokler ne boste poskrbeli za POPOLNE preventivne ukrepe pred padajočimi skalami !
D . Sedej
