SMAR-ova odprava v Zanskar
Odprava na območje Zanskarja v Indiji ima osrednjo vlogo med akcijami SMAR-a v letošnjem letu. Slovenski alpinistični javnosti sicer že poznana dolina pod goro Hagshu, je bila tudi naš bazni tabor. Poletni termin je bil izbran z upanjem na več priložnosti tudi za plezanje v kopnih stenah.
Poročilo:
Trajanje: 10. julij-11. avgust 2019
Lokacija: Zanskar, Indija
Udeleženci:Matija Volontar (vodja), Žiga Oražem, Bor Levičnik, Matevž Štular, Luka Stražar (gost)
Po poškodbi in operaciji kolena je morala odpravo izpustiti Marija Jeglič, Sara Jaklič pa je že odpotovala na ločeno odpravo v Pakistan. Ekipo smo tako sestavljali Matija (vodja), Žiga, Matevž, Bor in Luka kot pridružen član. Vročini New Delhija smo z veseljem kar najhitreje pobegnili v 3400 m visoki Leh. Ob urejanju zadnjih organizacijskih detajlov smo nekajdnevni postanek izkoristili tudi za aklimatizacijske vzpone. Slednji so zaradi lahke dostopnosti logistično lahko izvedljivi. V nekaj dneh bivanja v Lehu, smo se povzpeli do 5200 m. Sledila sta dva dneva vožnje preko Kargila do vasice Akshow. Prva polovica po zgledni cestni infrastrukturi, druga pa v dokaj tipičnem, himalajsko poskočnem stilu. Soočenje z novico o smrti Janeza Svoljška nas je močno pretreslo in globoko zarezalo v naše misli. 18. julija smo po dveh dneh hoje dosegli bazni tabor na višini 4400 m. Kuhar Lila je s pomočnikom Anmulom zagnal odlično kuhinjo, ekipa pa je začel z enodnevnimi aklimatizacijskimi vzponi in vmesnimi počitki, ki so jih dobro popestrili okoli baze raztreseni balvani. Razen pričakovanih glavobolov, so prvi dnevi minili brez zapletov. Precej hitro smo ugotovili, da so dnevne temperature zelo visoke. Nižji vrhovi okoli naše baze, ki so ob našem prihodu imeli obilico snega, so bili po nekaj dneh očitno bolj kopni. Prav tako je slap na vzhodni strani baze precej naraščal. Relativno toplo vreme, ki je nekaterim odneslo glavne cilje, je očitno odneslo tudi nekaj motivacije. Praznino je bilo potrebno zapolniti z lastno interpretacijo in občutkom, kaj in kam v danih pogojih. Glede na to, da je bil to za večino prvi obisk Himalaje, smo imeli s tem na začetku nekaj težav.
Hagshu je s svojo, pred soncem najbolj sramežljivo steno, potihem obljubljal največ. Levičnik, Stražar in Štular so se odločili preizkusiti razmere v lepi direktni liniji desno od že obstoječe smeri, ki je delo Česna, Lindiča in Prezlja. Visoke temperature so držale vzpon v določeni meri negotovosti, predvsem pa so pokazale na nujnost zgodnjega, pravzaprav nočnega začetka plezanja. Ko je v začetni strmini zaškripalo pod derezami in cepini, je odločitev za poskus v Hagshuju dobila svojo potrditev. Dokaj tekoče plezanje v zmernih težavah je navezo hitro peljalo navzgor po steni. Okoli poldneva so tako dosegli rob. Sledila je priprava bivaka, kuhanje in daljši počitek, nato pa odhod proti vrhu. Razmere na vršnem grebenu so bile vse prej kot ugodne. Snežna ploha izpred nekaj dni, ki je v spodnjem delu trosila dež, je na vršnem grebenu ob pomoči vetra ustvarila zahrbtno kložo. Začelo se je iskanje alternativnih prehodov desno v zahodno steno, na začetku zadnjega vzpona proti vrhu tudi teh ni bilo več. Tako so morali praznih rok sestopiti nazaj proti šotoru. Preko severnega vrha so proti glavnemu vrhu dosegli višino približno 6300 m. Naslednji dan, pravzaprav noč so se spustili čez steno in tokrat še zadnjič odpešačili čez ledenik proti bazi.
Glavni cilj naveze Oražem-Volontar je bila očitna linija v severni steni gore Barnaj I. Po prvi aklimatizaciji je bilo očitno, da v omenjeni steni ni možno varno oz. učinkovito plezanje. Stena je bila popolnoma suha, poleg tega pa tudi cel dan izpostavljena soncu. Kot alternativno idejo sta si najprej izbrala nepreplezano zahodno linijo na neosvojen vrh, ki se je izkazala za zelo nevarno. Obrnila sta 100 višinskih metov pod vrhom na višini 5900 m. Po vrnitvi v bazo je motivacija očitno zanihala, saj že drugič na tej odpravi nista izpolnila zadanega cilja. Po nekaj dnevih počitka sta se odločila za poizkus v jugozahodni steni drugega neosvojenega vrha. Prvi dan sta dostopila po precej nevarnem terenu do višine 5600 m, kjer sta si uredila udoben bivak. Naslednji dan sta nadaljevala po zastavljeni smeri, a se po 300 m višine obrnila. Razlog so bile ponovno previsoke temperature, zaradi katerih bi bilo plezanje prenevarno.
Kronološko poročilo:
10. julij: let Ljubljana – Istanbul – New Delhi
11. julij: New Delhi, sestanek ministrstvo
12. julij: let New Delhi – Leh, nakup manjkajoče osebne opreme
13. julij: aklimatizacija do cca. 3900 m, pregled hrane in opreme
14. julij: aklimatizacija do cca. 5200 m,
15. julij: vožnja Leh – Kargil (6 h)
16. julij: vožnja Kargil – Akshow (8 h)
17. julij: dostop (4200m)
18. julij: prihod v bazo, postavljanje šotorov (4400 m)
19. julij: aklimatizacija, greben nad bazo do 5000 m, deževno vreme
20. julij: počitek, pakiranje
21. julij: aklimatizacija, Oražem-Volontar poskus skalne smeri in bivak na 5500 m, Levičnik-Stražar-Štular vzpon na neimenovan vrh (6083 m) in bivak na 5750 m
22. julij: sestop v bazo
23. julij: ogled dostopov čez ledenik do pod Lagana in proti Hagshuju
24. julij: počitek in plezanje balvanov
25. julij: Oražem-Volontar poskus v stolpih poleg »Rakete«. Levičnik-Stražar-Štular dostop do pod Hana’s men.
26. julij: Levičnik-Stražar-Štular vzpon na Hana’s men (6310 m), bivak na 6290 m
27. julij: Levičnik-Stražar-Štular sestopijo v bazo
28. julij: slabo vreme, počitek v bazi
29. julij: počitek in pakiranje
30. julij: Levičnik-Stražar-Štular poskus v zahodni steni »Rakete«, Oražem-Volontar dostop pod jugovzhodno steno »Rakete«
31. julij: Oražem-Volontar poskus vzpona in vrnitev v bazo
01. avgust: počitek v bazi
02. avgust: počitek v bazi
03. avgust: Levičnik-Stražar-Štular dostop do pod severne stene Hagshuja
04. avgust: Levičnik-Stražar-Štular plezanje v severni steni Hagshuja, poskus vzpona na glavni vrh
05. avgust: Levičnik-Stražar-Štular spust po smeri in sestop v bazo
06. avgust: počitek in pakiranje
07. avgust: sestop do vasi Akshow
08. avgust: vožnja Akshow – Kargil
09. avgust: vožnja Kargil – Leh
10. avgust: let Leh – New Delhi
11. avgust: let New Delhi – Istanbul – Ljubljana
Opravljeni vzponi in poizkusi:
naveza Levičnik-Stražar-Štular
– aklimatizacija: vrh severno od baze (6083 m)
– aklimatizacija: Hana’s man (6310 m)
– poizkus: Z stena »Rakete«, 120 m smeri
– poizkus: Haghshu, severna stena, nova smer, vršni greben do višine 6300 m
naveza Oražem-Volontar
– aklimatizacija: nova smer do višine 5500 m, neimenovan vrh
– aklimatizacija: nova smer do višine 5900 m, neimenovan vrh
– poizkus: JZ stena »Rakete« do višine 5900 m
Luka Stražar, Matija Volontar, foto: Luka Stražar
