ledeniški ostanki v segrevajočem se svetu
Slovensko meteorološko društvo: Dr. Jure Tičar, znanstveni sodelavec ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto sta zadnja ohranjena ledenika v Sloveniji ter predstavljata ostanke pleistocenske poledenitve na skrajnem jugovzhodnem robu Alp. Kljub višji nadmorski višini (2430–2500 m) je taljenje Triglavskega ledenika izrazitejše kot pri Ledeniku pod Skuto (2050–2150 m). Razlika je posledica lege slednjega v zaprti krnici pod severno steno Skute, ki ga varuje pred neposrednim sončnim obsevanjem in zmanjšuje stopnjo taljenja.
Obseg Triglavskega ledenika se je od začetka rednih meritev leta 1946 drastično zmanjšal, in sicer s prvotnih 14 ha na zgolj 0,2 ha leta 2024. Ledenik pod Skuto je v istem obdobju doživel manj izrazito zmanjšanje – s približno 3 ha na 1,3 ha. Meritve z georadarjem leta 2022 kažejo, da je povprečna debelina Triglavskega ledenika le še 1,4 m, največja debelina pa 5,5 m, njegova skupna prostornina pa znaša približno 2455 m³. V primerjavi s tem je Ledenik pod Skuto še vedno občutno debelejši; njegova povprečna debelina znaša 4,9 m, največja pa 9,5 m, s prostornino okoli 58.678 m³.
V letu 2022 smo izvedli tudi globinske vrtine in odvzeli vzorce ledu za geokemične ter izotopske analize, kar nam omogoča rekonstrukcijo starosti ledu in preteklih podnebnih sprememb. V letih 2022–2023 smo zaradi visokih temperatur in pomanjkanja snežne odeje zabeležili izjemno hitro taljenje obeh ledenikov, kar dodatno potrjuje močan vpliv globalnega segrevanja. Povprečna temperatura v talilnem obdobju se je v zadnjih 50 letih namreč zvišala za več kot 2,5 °C, obenem pa v zadnjih treh desetletjih opažamo pogostejša obdobja s podpovprečno višino snežne odeje.
Zaradi krčenja ledenikov so se na območju Triglavskih podov razkrili tudi ostanki podledeniških karbonatnih sedimentov. Njihova radiometrična datacija je pokazala starost do 23.620 let, kar potrjuje kontinuiteto poledenitve na tem območju vse od zadnje ledene dobe (pred 11.700 leti) do danes. To odkritje izpodbija prvotne domneve, da sta obstoječa ledenika nastala šele med malo ledeno dobo (14.–19. stoletje).
Pomemben pokazatelj podnebnih sprememb so tudi podzemna ledena telesa v kraških jamah. V Sloveniji je trenutno registriranih 229 jam s stalnim ledom. Raziskave štirih izbranih ledenih jam v Alpah in Dinarskem gorstvu kažejo na intenzivno zmanjševanje obsega ledu. Povprečne temperature v ledenih jamah na območju Alp se namreč dvigajo za približno 0,2 °C na desetletje, kar je polovica zunanjega dviga temperatur. Znanstveniki v ledenih jamah sistematično merimo podnebne spremenljivke, spremljamo spremembe prostornine ledu ter izvajamo obsežna vzorčenja za geokemične, izotopske, biološke analize ter datacije. Te raziskave nam omogočajo razumevanje preteklih podnebnih nihanj in spremljanje intenzivnosti aktualnih podnebnih sprememb na širšem območju med Alpami in Dinarskim gorstvom.
