Slovenske novice, 24. april 2023
KILIMANDŽARO
Kresalovi so se lotili skoraj šest tisoč metrov visokega Kilimandžara. O družinski pustolovščini je nastal dokumentarni film Projekt Kili.
na streho Afrike (z leve): Gregor, Katka,
Luka in Brina. Foto: Gregor Kresal
Družina Kresal se je pred tremi leti s komaj 10- in 15-letnim otrokom podala na najvišji vrh Afrike, 5895 metrov visoki Kilimandžaro, zdaj pa je o podvigu nastal še dokumentarec z naslovom Projekt Kili. V njem sta zasijala zdaj 13-letni Luka Kresal in 18-letna Brina Šubelj Kresal.
V filmu spremljamo, kako sta glavna junaka očetovo pobudo, da se odpravijo na streho afriške celine, zagrabila z vsemi štirimi in skupaj z mami Katko B. Kresal zagrizeno trenirala skoraj eno leto. Vzpon se je odvil na božično noč leta 2019.
Iz dnevnika scenarij
Pod film se je kot režiser, scenarist, producent in direktor fotografije podpisal Lukov in Brinin oče, alpinist Gregor Kresal, brat odvetnice in nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal. Nekdanji vrhunski alpinist je v filmskem svetu zaslovel kot avtor dokumentarno-igranega filma Sfinga iz leta 2011. Leta 2016 je na mednarodni univerzi v Iowi v ZDA pod vodstvom znamenitega hollywoodskega režiserja Davida Lyncha magistriral iz filma in filmske fotografije.
Gregor Kresal nam je po predpremieri v kinu Bežigrad zaupal, kako so se sploh spomnili, da gredo na Kilimandžaro. »Želeli smo si lepega družinskega izleta, a ne v smislu klasičnega potovanja. Ker vsi radi hodimo v hribe, sem bolj v hecu predlagal, da bi šli na najvišji vrh Afrike. Takoj se je prijelo. Ko smo imeli cilj, smo začeli trenirati, brez tega bi otroka zelo težko motiviral za tako naporne treninge. Šele pozneje sem se odločil, da iz tega naredim film,« pove Gregor.
Scenarij je nastal po zapiskih iz hčerkinega dnevnika. »Brina si je že med potjo malo zapisovala vtise, ko smo prišli domov, pa je napisala za kar okoli 200 strani rokopisa. Iz tega sem potem, ko sem s projektom zmagal na razpisu RTV Slovenija in dobil sredstva za film, napisal scenarij. Nato je bilo treba še dosnemavati prizore, ki nam jih v Tanzaniji ni uspelo posneti, kar smo delali od septembra do decembra, nato še tri mesece za sestavljanje filma. Film bo prišel v redni program Televizije Slovenija, pokazali pa ga bomo tudi na nekaj projekcijah v Sloveniji in na festivalih,« je povedal Gregor Kresal.
Ubijalski treningi
Pogovarjali smo se tudi z glavnima junakoma filma, Brino in Luko. Najmlajši član odprave se še zelo dobro spominja treningov. »Uf, vsak dan po šoli smo trenirali. Če nismo tekli na Golovcu, smo doma telovadili, ob koncih tedna pa smo hodili v hribe. Tako sem že takrat osvojil najvišje vrhove, kot so Triglav, Škrlatica in Grintovec, še najhuje pa je bilo, ko smo trikrat zapored tekli na Šmarno goro. In to na čas. No, tudi morski trening med počitnicami je bil kar hud. Ob treh zjutraj smo morali vstati in hoditi 16 kilometrov z otoka Cres do Nerezin na Lošinju in se potem povzpeti na Osorščico.« Luka ni obupal, saj se je zavedal, da tudi na gori ne bo te možnosti. Odličnjak osmega razreda OŠ Majde Vrhovnik še ne ve, na katero srednjo šolo se bo vpisal v bližnji prihodnosti, vsekakor pa si želi, da bi postal igralec ali da bi bil njegov poklic povezan s filmi.
Podobno prihodnost, torej povezano s filmom, si predstavlja tudi njegova sestra Brina, dijakinja četrtega letnika Gimnazije Bežigrad, ki se trenutno pripravlja za maturo. Le dan po predpremieri filma je imela maturantski ples. Najlepši spomin na osvajanje Kilimandžara je spreminjanje rastlinskih pasov med potjo proti vrhu, prav tako kot njen brat pa se spominja napornih treningov, ki jima jih je predpisal oči. »Ja, tem treningom se ni dalo nikakor izogniti, oči je bil res neizprosen. Zdaj se že dogovarjamo, da bi spet šli na kak treking, vendar ne toliko v višino, ampak bolj po ravnem. Morda v Afganistan ali Nepal,« se je nasmejala.
Odzivi gledalcev, ki so si prejšnji teden predpremierno ogledali dokumentarec v ljubljanskem Kinu Bežigrad, so bili zelo obetavni. »Iskreno navdušenje polne dvorane in čestitke, ki še kar ne nehajo deževati, so nam čudovito polepšali deževni vikend. Odziv daje hkrati slutiti, da se zna film med ljudmi lepo prijeti. V množici gorniških filmov, ki jih je dandanes možno videti vsepovsod, je bilo iskanje originalnega pristopa gotovo ena zahtevnejših stvari tega projekta. Film so lepo sprejeli tudi na festivalu AGC – Monte Analogo v Trstu, saj so mu namenili posebno nagrado žirije,« je sklenil avtor Gregor Kresal.
Tina Horvat
