V iskanju snežnih stožcev juga / Potopis: lifetrek.si
Srečo Rehberger se je (tokrat) odpravil na jug Južne Amerike, v deželo vulkanov, z željo po turnem smučanju na čilskih belih stožcih. Pot, dolga 13.000 kilometrov, se je izkazala za vredno že zaradi enega samega prizora: veličastne snežne gobe na vrhu vulkana, pogleda v krater in sunkov vetra, ki so zahtevali skrajno pozornost. Ta trenutek je bil nepozaben.
Čeprav so bili vulkani čudoviti, se prikrade vprašanje, ali je bila izkušnja resnična ali le odsev želje. Razmere niso bile izjemne — namesto pomladnega srenca in sonca je na vrhovih zima z ledenimi odseki in vetrom do 50 km/h. Turistike ni bilo; šlo je za resne vzpone. A kot pogosto v gorah, se je tudi tokrat vse dobro izteklo.
Med Aconcaguo in Patagonijo
Čilski smučarski vulkani ležijo med Aconcaguo in Patagonijo. Glavni štirje so Lonquimay, Llaima, Villarica in Lanin. Za tiste, ki zbirajo trofeje, je to idealen teren — a za stoodstotni uspeh so nujne prave razmere. Poleg glavnih vulkanov je še veliko manjših, t. i. sekundarnih, ki ponujajo pristno doživetje. Leta 1988 je Lonquimay na božični večer izbruhnil skozi stranski krater in čez noč ustvaril nov hrib — takšne zgodbe so del čilske vulkanske pokrajine.
Malalcahuello – majhno ime, velika kvaliteta
Potovanje je začel v Malalcahuellu, majhnem naselju pred smučiščem Corralco. Smučišče je majhno po obsegu, a veliko po kvaliteti — s šestimi žičnicami in vrhunskimi, strmimi progami. Postaja pripravljalna baza profesionalnih alpskih reprezentanc. Sprva ga je mikala znana proga Rocca Jack in freeride couloir Cuper C, a se je odločil osredotočiti na vulkane. Opravil je lepe ture:
Lonquimay: priljubljen vulkan z viharjem ob vzponu in prijetnim spustom v odličnih razmerah.
Arenales: alternativa v sneženju na območju Mapučov, med tisočletnimi aravkarijevkami. Pogostitev z lokalnimi jedmi in napitki.
Llaima: najvišji vrh območja, z igro oblakov in snežink ter snežno gobo na vrhu, ki je zahtevala skrajno pozornost.
Pucon – čilski Chamonix
Pucon velja za najbogatejše naselje v Čilu, zahvaljujoč outdoor turizmu. Kot Mestia v Gruziji ali Zermatt v Švici, je tudi Pucon postal zvezda aktivnega turizma. Športne trgovine, agencije, dobre restavracije in namestitve — rafting, kolesarjenje, smučanje, planinarjenje. Američani so najštevilčnejši, prepoznavni po puhovkah in kratkih hlačah ter samozavestni govorici. V primerjavi z njimi se je Srečo počutil skoraj nevidnega.
Zaščitni znak Pucona je Villarica — 2847 m visok vulkan in veliko jezero. Nobenega od teh mu ni uspelo preizkusiti. Za kopanje je bil prepozen, vulkan pa zaledenel in zavit v meglo, tako da se je vzpon končal na polovici.
Mehuin – ob Tihem oceanu
Zadnji dan se je zapeljal do Mehuina, ob obalo Tihega oceana. Pogled na mogočne valove ga je navdušil. Brez turistov, le skromne hišice in razsuti čolni. Opazoval je domačine, ki so v majhne lonce zajemali vodo in jo precejali v večje posode — nekaj užitnega je že moralo biti.
Zaključek v Temucu
Pot se je končala v Temucu, glavnem mestu regije Araukanija, deželi tisočletnih aravkarijevk. Mesto je polno mladih, srednješolcev in študentov, ki dajejo vtis motiviranosti in želje po uspehu — kljub borni izhodiščni točki. Čile ni Evropa, a ima svojo energijo.
Ko se je vozil proti letališču, je opazoval bele stožce, ki se dvigajo iz čilskih ravnin. Vulkani so od daleč videti bolj prijazno kot od blizu. Tokrat. A pomlad prihaja — in z njo nova priložnost.
