Jutro, 17. februar 1937
Ljubljana, 16. februarja 1937
Snoči je SPD spet priredilo eno svojih tradicionalnih predavanj in sicer to pot z dvema domačima predavateljima, članoma lanske odprave v švicarske Alpe. Celjanoma Andrinom Kopinškom in Ljubljančanom inž. Avčinom. Dvorana Delavske zbornice, ki je bila že nekajkrat premajhna ob sličnih prilikah, sinoči ni bila zasedena vsa, kar je tembolj škoda, ker sta bili lepi predavanji delo dveh domačinov.
V nagovoru je predsednik SPD dr. Pretnar kratko pojasnil namene nedavno ustanovljenega ekspedicijsfkega fonda pri Osrednjem društvu SPD, iz katerega bo društvo v bodoče skušalo svoje delovanje razširiti tudi v tej smeri. Ker se je lani nameravana ekspedicija v Taurus v Mali Azjji podrla je SPD s podporo nekaterih svojih podružnic in številnih mecenov poslalo lani poleti v švicarske Alpe precej številno vežbano odpravo, ki je iz Zermatta v treh skupinah v kratkih 14 dnevih premagala deseterico štiritiročakov in se vrnila z obilnimi skušnjami in kljub slabim vremenskim prilikam brez nesreče domov. G. dr. Pretnar je prepričan, da bo društvo po tej poti vršilo še eno svojih pomembnih kulturnih nalog, ki jih ima kot matica vsega planinstva pri nas, in upa, da bo roko v roki z ostalimi slovanskimi planinskimi društvi slej ali prej vidno stopilo na plan tudi na tem področju.
Nato je prvi predavatelj g. Kopinšek iz Celja povedel poslušalce v prijetnem, zabavnem kramljanju in pred serijo krasnih diapozitivov preko Trsta, Benetk, Milana in simplonskega predora v švicarski Zermatt, znano izhodišče za vse ture v osrčju centralnih Alp. Predavatelj je nato podrobno opisal partijo ki jo je pol njegovim vodstvom izvedla skupina Celjanov in Mariborčanov in dodal še zanimiv opis najtežje partije s tega izleta na Weisshorn, ki sta jo opravila dr. Tominšek in še en tovariš z Jesenic. Delo v tistih dnevih je bilo za vso odpravo toliko težje, ker so baš takrat zahtevale one najlepše Švicarske gore več smrtnih žrtev.
Drugi predavatelj g. inž. Avčin je delal z dvema tovarišema v treh smereh, in sicer najprej na gori vseh gora, na mogočnem Matterhornu, v zelo težkih pogojih, in še na dveh hornih z nad 4.000 m višine. Mladi alpinist je poleg opisa dogodkov ponekod vpletel v svoja izvajanja tudi precej osebnih čustev v doživetju na gorah in tako dal poslušalcem nekaj vpogleda, kako današnji mladi alpinistični rod gleda na to svoje udejstvovanje, časi se menjajo! Eno pa ostane: gore so in bodo vedno vabile človeka v svoj svet, pa naj ga uživa z današnjo mladino ali pa tudi nekoliko drugače. Za svoja izvajania, ki so bila kljub vsej zanimivosti morda le nekoliko predolga, sta žela oba govornika nedeljeno priznanje. želimo, da bi ju kmalu spet slišali.
